Papež Benedikt XVI. prispel na Malto: "Prihajam kot Petrov naslednik, da bi vas potrdil v veri in se z vami povezal v molitvi."

MALTA (sobota, 17. april 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes popoldne začel svoj dvodnevni obisk Malte, kjer se mudi ob 1950-letnici brodoloma apostola Pavla ob tej otoški državi. Svetega očeta so ob začetku njegovega 14. apostolskega potovanja izven Italije in prvega letos okoli 17. ure po srednjeevropskem času na letališču pričakali visoki predstavniki malteških političnih in cerkvenih oblasti, med njimi tudi predsednik države George Abela in predsednik Malteške škofovske konference nadškof Paul Cremona.

"Prihajam kot Petrov naslednik, da bi vas potrdil v veri in se z vami povezal v molitvi."

Poglavar Rimskokatoliške cerkve je v svojem prvem govoru na malteških tleh poudaril, da na otok prihaja kot romar, ki želi Maltežane potrditi v veri in se z njimi združiti v molitvi k edinemu živemu in pravemu Bogu. Prihajam kot Petrov naslednik, da bi vas potrdil v veri ter da bi se skupaj z vsemi svetniki vključno z velikim malteškim apostolom svetim Pavlom in z vami povezal v molitvi k edinemu živemu in pravemu Bogu, je dejal sveti oče. Izpostavil je predvsem krščanske korenine Malte, rekoč, da malteški narod že skoraj 2000 let osvetljuje evangeljski nauk in krepijo njegove krščanske korenine. Maltežani so po njegovih besedah upravičeno ponosni na nenadomestljivo vlogo, ki jo je v razvoju države odigravala vera. Lepota naše vere se tu izraža na različne dopolnilne načine, nenazadnje tudi v svetniških življenjih Maltežanov, ki so sami sebe darovali za dobro drugih, je poudaril sveti oče in ob tem izpostavil Dun Gorga Preco, ki je bil za svetnika razglašen pred tremi leti.

Benedikt XVI. je nato izpostavil tudi pomembno vlogo Malte, ki jo ta ima na različnih področjih, kot so denimo področja strpnosti, vzajemnosti, migracij in drugih ključnih vprašanj za prihodnost evropske celine, malteško ljudstvo pa pozval, naj še naprej ščiti nerazvezljivost zakonske zveze in pristno naravo družine kot tudi človeško življenje od spočetja do naravne smrti in versko svobodo. Ko je govoril o vlogi Malte z gledišča njenega geografskega položaja, je sveti oče dejal, da je Malta veliko prispevala tudi k zaščiti krščanstva, tako na kopnem kot na morju, Maltežane pa je ob tem spodbudil, naj še naprej odigravajo tako pomembno vlogo v današnjih razpravah o identiteti, kulturi in evropskih politikah. Ta otok je odigral ključno vlogo pri političnem, verskem in kulturnem razvoju Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, je dejal papež. Po njegovih besedah je za vzpostavitev odnosov resničnega zaupanja in rodovitnega dialoga še treba storiti veliko, a Malti njena geografska lega omogoča, da svojim sosedom na severu, jugu, vzhodu in zahodu, poda roko prijateljstva. Sveti oče je ob koncu govora malteškemu narodu še podelil svoj blagoslov. Bog blagoslovi vso ljudstvo Malte in Goza, je dejal papež.

Iz letališča se je rimski škof, ki je včeraj dopolnil 83 let starosti, odpravil v predsedniško palačo v malteški prestolnici Valletta, kjer ga je sprejel predsednik Abela. Na srečanju so bili navzoči tudi predsednik malteške vlade ter ministri.

Papež v votlini sv. Pavla: Svet danes potrebuje pričevanje za krščansko vero

Papež Benedikt XVI. je nato okoli 20. ure obiskal votlino svetega Pavla v mestu Rabat, kjer se je nekaj časa zadržal v molitvi, nato pa je nagovoril zbrane. Poudaril je, da svet danes potrebuje pričevanje za krščansko vero. Svet potrebuje takšno pričevanje! Ali morda naši sodobniki v pričo tolikih groženj svetosti človeškega življenja ter dostojanstvu zakonske zveze in družine ne potrebujejo nenehnega klica k veličini našega dostojanstva, ki ga imamo kot Božji otroci, in k vzvišeni poklicanosti, ki smo jo prejeli v Kristusu? Nima morda družba potrebe po ponovnem prilaščanju temeljnih moralnih resnic, ki so temelj pristne svobode in resničnega razvoja, ter po zaščiti teh pravic, se je vprašal sveti oče. Spomnil se je brodoloma svetega Pavla in Božje besede, ki jo je apostol narodov prinesel na to otoško državo, rekoč da tudi danes lahko taista beseda spreminja življenja. Ta ista evangeljska beseda lahko tudi danes prodre v naša življenja in jih spremeni. Še danes isti evangelij, ki ga je oznanjal Pavel, spodbuja ljudstvo tega otoka k spreobrnjenju, k novemu življenju in k prihodnosti upanja, je dejal rimski škof in Maltežane pozval, naj Božji besedi prisluhnejo v novem duhu, tako kot so to storili njihovi predniki, ter naj tej besedi dovolijo kljubovanje njihovim načinom razmišljanja in življenjskim navadam. Benedikt XVI. je malteške vernike prav tako spodbudil k novi evangelizaciji. Svojo vero živite na še polnejši način, skupaj s člani svojih družin in prijatelji, v svojih četrtih, na delovnih mestih in na vseh področjih malteške družbe, je Maltežane pozval sveti oče. Posebej je spodbudil starše, učitelje in katehete, ki naj, kot je dejal, o svojem osebnem srečanju z Vstalim Jezusom Kristusom govorijo drugim, še zlasti mladim, ki so prihodnost Malte. Ko se jo ponudi drugim, se vera krepi, je še dejal papež.

Jutri se bo sveti oče srečal z mladimi Maltežani

Jutri bo rimski škof na največjem trgu na Malti, ki se nahaja v mestu Floriana, daroval slovesno sveto mašo, ki se je bodo udeležili številni vidnješi predstavniki verskih in civilnih oblasti. Po opoldanski molitvi Raduj se, Kraljica Nebeška, bo papež na sedežu apostolske nunciature kosil s svojim spremstvom in malteškimi škofi, nato pa se bo v pristanišču v Valletti srečal z mladimi. Od malteškega ljudstva se bo Benedikt XVI. poslovil okrog 18. ure in 40 min, v Vatikan pa se bo predvidoma vrnil okoli 21. ure po srednjeevropskem času.

Papež Benedikt XVI. se na Malti mudi kot drugi papež - leta 1990 in leta 2001 jo je namreč obiskal že njegov predhodnik Janez Pavel II. Svetega očeta so na obisk te države, ki ima nekaj več kot 440.000 prebivalcev, povabili malteški škofje in predsednik Abela. Pastoralni obisk sovpada z obletnico brodoloma svetega Pavla, ki ga je apostol narodov doživel pred 1950. leti, torej leta 60, med svojim potovanjem v Rim. Kot poročajo Apostolska dela, naj bi domačini Pavla in ostale preživele sprejeli izredno ljubeznivo. Apostol narodov je na Malti ostal tri mesece, nato pa odplul proti Siciliji in naprej proti Rimu.