Kardinal Sodano: Papež uteleša moralne resnice, ki v splošni družbi niso sprejete

VATIKAN (sreda, 7. april 2010, RV) – Vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano je v današnji številki objvail pogovor z dekanom kardinalskega zbora Angelom Sodanom z naslovom Cerkev s papežem. Na začetku pogovora kardinal pove, da smo danes priče kulturnemu protislovju. Papež uteleša moralne resnice, ki niso sprejete. Po drugi plati pa so pomankljivosti in zmote nekaterih duhovnikov postale orožje za borbo proti Cerkvi. Za krivičnimi napadi na papeža, nadaljuje dekan kardinalskega zbora, stojijo evangelju nasprotni pogledi na družino in življenje. V tem trenutku je proti Cerkvi usmerjena obtožba pedofilije. V preteklosti so to bile bitke modernizma zoper papeža Pija X., nato ofenziva proti papežu Piju XII. glede njegovega ravnanja v času druge svetovne vojne in pozneje proti papež Pavlu VI. ob izidu njegove okrožnice O človeškem življenju (Humanae vitae).

Na novinarjevo vprašanje, zakaj papež v velikem tednu ni odgovoril na očitke glede žrtev spolnih zlorab, je kardinal Sodano odgovoril, da ima Cerkev svoj stil in ne odgovarja na enak način, s kakršnim se napada papeža. Edina strategija, ki jo imamo, je evangeljska. In kako krščanska skupnost doživlja to preizkušnjo? Krščanska skupnost je upravičeno ranjena, ker ji kot celoti pripisujejo zelo težka in boleča dejanja nekaterih duhovnikov, ko osebne krivice in odgovornosti spreminjajo v skupno krivdo in odgovornost z resnično nerazumljivim pretiravanjem. V svojem nagovoru na veliko noč, pravi kardinal, sem dal le glas božjemu ljudstvu, predvsem pa kardinalskemu zboru, ki ves stoji za papežem, pa tudi škofom in nad 400.000 duhovnikom po svetu, ki so svoja življenja dali v službo Bogu in Cerkvi. Če je kateri služabnik nezvest, ne moremo in ne smeno posploševati. Gotovo je, da vsi trpimo, in papež Benedikt XVI. je že večkrat prosil za odpuščanje. Toda ni Kristus kriv, če ga je Juda izdal. Ni kriv škof, če se je eden njegovih duhovnikov omadežaval s težkimi krivdami. In gotovo tudi ni kriv papež.

Na vprašanje, ali je vsa Cerkev s papežem, je kardinal dejal, da je svoje besede vključil v bogoslužje velike noči. Logično je, da je med najbolj pomembnimi prazniki v bogoslužnem letu krščanska družina bolj tesno povezana s papežem, ki ga je Sveti Duh postavil, da vodi skupnost verujočih. Kot dekan kardinalskega zbora pa je po vesti dolžan za vsako ceno braniti papeža vse do prelitja lastne krvi, toliko bolj, ko od blizu vsak dan spremlja njegovo apostolsko predanost v službi Cerkvi kot Kristusov namestnik. Na koncu pogovora je kardinal Sodano vse povabil k vedremu pričevanju. Ne čudimo se preganjanjem, kajti Jezus je svojim apostolom napovedal, da če so preganjali njega, bodo preganjali tudi njih, če so verjeli njegovi besedi, bodo verjeli tudi njihovi.

Dekan kardinalskega zbora se je dotaknil tudi dveh pomembnih področij, ki danes ogrožata svobodo in razvoj človeštva. Gre za področje življenja in področje pogojevanja svobode posameznika in družbe s sodobnimi tehnikami zavajanja in sprevračanja dejstev, ki se jih poslužujejo nekatera sredstva družbenega obveščanja.

Glede pomembne teme o življenju, gre za kulturno protislovje, saj Cerkev in papež Benedikt XVI. kot Kristusov namestnik na zemlji, neomajno in utemeljeno zagovarjata in učita evangeljsko resnico ter moralne vrednote, še posebej družinske. Medtem ko krogi, ki napadajo Cerkev in papeža osebno, zagovarjajo splav, istospolne zakonske skupnosti, spolno in čustveno razbrzdanost, istospolnost kot kulturni dosežek, abortivne tablete, uživanje mamil in propagiranje nemorale. Kot napad na Cerkev pa so si v našem času izbrali pedofilijo med nekaterimi duhovniki, ki jo je Cerkve na ravni teološkega nauka prva odločno obsodila in jo trajno obsoja, s svojimi zakoni pa jo kaznuje v okviru kanonične zakonodaje.

Drugo pomembno področje za usodo človeka in sedanjih družb pa so tehnike oblasti s pomočjo sredstev družbenega obveščanja. Krščanski pogled na to področje je zelo jasen in preprost. Mediji morajo biti v službi človeka, njegove osebne in družbene svobode, ne pa v službi lobijev, od ekonomskih, političnih, pravnih naprej. Vsi ti dejavniki delujejo v duhu miselnosti tega sveta, ki je Boga in obče človeške vrednote izbrisala iz svojih strateških ciljev. Vladati želi brez njih in se po logiki hudobije bori zoper krščanske vrednote, ki jih sedanji papež tako kristalno jasno podaja, razlaga, uči in zanje pričuje. V tem smislu veljajo za današnji rod kristjanov Jezuosove besede, če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas. Veljajo pa tudi tele Jezusove besede: »Toda ne bojte se, jaz sem svet premagal.«