Papež na veliki četrtek: Cerkev se rodi iz Jezusove molitve, ki zagotavlja, da se
oznanilo apostolov skozi zgodovino ne bo nikoli prenehalo
VATIKAN (petek, 2. april 2010, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je včeraj zvečer
v rimski baziliki sv. Janeza v Lateranu daroval sveto mašo ob začetku velikonočnega
tridnevja. V pridigi je dejal, da se Cerkev rodi iz Jezusove molitve, ki je zagotovilo,
da se oznanilo apostolov skozi zgodovino ne bo nikoli prenehalo. Med slovesnim bogoslužjem,
ko se Cerkev spominja zadnje večerje in s tem postavitve evharistije in duhovništva,
je papež 12 duhovnikom rimskega vikariata umil noge v spomin na Jezusovo umivanje
nog 12 učencem. V središču pridige je bila duhovniška molitev, ki jo je Kristus izrekel
ob koncu umivanja nog: »Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po
njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno« (Jn 17, 20-21).
Kadar
premišljujemo Kristusov pasijon zaznajmo tudi Jezusovo žalost ob tem, da smo v nasprotju
z njegovo molitvijo
Jezus moli za učence v tistem času in v vseh prihodnjih
časih, gleda naprej v prihodnost, vidi njene nevarnosti in skupino učencev priporoča
Očetovemu srcu, je dejal papež in dodal, da Jezus Očeta prosi za Cerkev in njeno edinost,
prosi za Cerkev kot eno in apostolsko. Cerkev se torej rodi iz Jezusove molitve, je
dejal papež in nadaljeval, da Jezus prosi, da bi se oznanilo apostolov nadaljevalo
skozi čas, zbralo ljudi, ki bi spoznali Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa, da
bi bili pripeljani k veri in po veri k ljubezni. Jezusova molitev nam daje zagotovilo,
da oznanjevanje apostolov ne bo nikoli prenehalo skozi zgodovino, da bo vedno dvigalo
vero in ljudi zbiralo v edinost, ki bo postala pričevanje za poslanstvo Jezusa Kristusa,
je dejal papež. Ta molitev Božjega Sina pa je za nas tudi izpraševanje vesti, kajti
Gospod nas sprašuje: Ali po veri živiš v občestvu z mano in s tem v občestvu z Bogom?
Ali pa morda prepogosto živiš za samega sebe, oddaljujoč se tako od vere? Jezus je
videl in vidi vse to, kar grozi in uničuje edinost, in to je bil in ostaja sestavni
del Kristusovega pasijona. Kadar premišljujemo Kristusov pasijon, je dejal papež,
moramo zaznati tudi Jezusovo žalost ob tem, da smo v nasprotju z njegovo molitvijo,
da se upiramo njegovi ljubezni, da nasprotujemo edinosti, ki bi v svetu morala pričevati
za njegovo poslanstvo.
Večno življenje, ki pomeni spoznavanje Boga
in Jezusa Kristusa lahko in moramo živeti že na tem svetu
Sveti oče je
v ospredje postavil tudi Jezusove besede o večnem življenju: »Večno življenje pa je
v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa
Kristusa.« (Jn 17, 3) Vsak človek želi živeti, je nadaljeval papež, želi resnično,
polno, vredno in radostno življenje. s hrepenenjem po življenju pa je povezan odpor
do smrti. Ko Jezus govori o večnem življenju, govori o pristnem in resničnem življenju,
vrednem, da je živeto, in ne misli le na življenje, ki pride po smrti. Jezus govori
o življenju, ki se lahko in se mora začeti že na tem svetu: samo če se že sedaj naučimo
živeti na pristen način, če se naučimo življenja, ki ga smrt ne more premagati, potem
ima obljuba večnosti zares smisel. To resnično življenje pa je spoznavanje Boga in
Jezusa Kristusa, je dejal sveti oče in pri tem izpostavil, da je življenje odnos.
Odnos v resnici in ljubezni, v dajanju in sprejemanju, daje življenju polnost in lepoto.
Kot je nadaljeval sveti oče, lahko le odnos z Njim, ki je samo Življenje, človeka
prinese čez temo smrti. Oklenimo se Boga, Jezusa Kristusa Vstalega, je pozval papež,
da nas bo tako nosil On, ki je Življenje.
Postanimo Jezusovi prijatelji
Spoznavati
Boga in Jezusa Kristusa pa pomeni ljubiti ga, je nadaljeval sveti oče. Če poznamo
Njega, ki je vir vsakega človeškega bitja in vsakega življenja, postane naše življenje
pristno, resnično in tudi večno. Postanimo Jezusovi prijatelji, je povabil papež,
vedno bolj ga iščimo in spoznavajmo. Živimo z njim v pogovoru. Od njega se učimo pravega
življenja in postanimo njegovi pričevalci. Takrat bomo postali osebe, ki ljubijo in
delajo dobro. Takrat bomo zares živeli, je dejal papež.