Papežna splošni avdienci spregovoril o svetemu Albertu Velikemu: Med vero
in znanostjo ni protislovja
VATIKAN (sreda, 24. marec 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni
avdienci na Trgu svetega Petra poudaril, da je vse tisto, kar je stvarno razumsko,
združljivo z vero, razodeto v svetih spisih. Med vero in znanostjo ni protislovja,
je poudaril sveti oče, ki je katehezo danes posvetil zavetniku naravoslovcev svetemu
Albertu Velikemu. Sveti Albert Veliki nas spominja, da sta znanost in vera v prijateljskem
odnosu ter da znanstveniki lahko preko svoje poklicanosti k preučevanju narave potujejo
po resnični in očarljivi poti k svetosti, je poudaril Benedikt XVI. Ta svetniški dominikanec
svetu po papeževih besedah kaže, da vera ni nasprotnica razuma in da lahko na stvarstvo
gledamo kot na knjigo, ki jo je napisal Bog, različne znanosti pa jo lahko berejo
na svoje načine. Albertov študij Aristotela je pokazal na razlike med filozofijo in
teologijo, hkrati pa je sveti Albert vztrajal pri tem, da se lahko obe znanosti medsebojno
dopolnjujeta in nam s tem omogočata, da odkrijemo našo poklicanost k resnici in veselju.
Ta poklicanost pa doseže svojo popolnost v večnem življenju, je dejal sveti oče, ki
je danes tudi blagoslovil podobo zavetnice Čila karmelske Matere Božje. Cerkev v Čilu
bo namreč letos obhajala dvestoletnico obstoja in delovanja, omenjena podoba pa je
papeževo darilo ob tem jubileju. Kip, ki je delo nekega ekvadorskega kiparja, bo skupaj
z novo zavezo Svetega pisma, ki je čilski evangelij, romal po vseh čilskih škofijah.
Kot je v nadaljevanju kateheze pojasnil sveti oče, je ena od velikih zaslug
svetega Alberta Velikega, ki se je ukvarjal z naravoslovjem, filozofijo in teologijo,
ta, da je zelo zavzeto študiral Aristotela, pri tem pa je bil prepričan, da je vse,
kar je racionalno, združljivo z vero. Sveti Albert Veliki je tako po papeževih besedah
prispeval k razvoju nove samostojne veje filozofije, ki je ločena od teologije, a
z njo združena. Toda le po enotnosti z resnico.
Dominikanec Albert je bi eden
največjih znanstvenikov svojega časa, ki se je rodil v začetku 13. stoletja. V Koelnu
je ustanovil vseučiteljišče, kjer je nekaj časa predaval, med njegovimi učenci pa
je bil tudi Tomaž Akvinski. Albert je na znanstvenem področju zaslovel predvsem kot
naravoslovec, odkril je Aristotelove modroslovne spise ter s tem obrnil tok filozofske
in krščanske misli od simbolizma k stvarnosti, resničnosti čutnih stvari.