Skandinavski škofje v Vatikanu začeli svoj uradni obisk ad limina apostolorum
VATIKAN (ponedeljek, 22. marec 2010, RV) – Skandinavski škofje so danes v Vatikanu
začeli svoj uradni obisk ad limina apostolorum, ki bo trajal do sobote. Skandinavsko
škofovsko konferenco sestavljajo škofje iz Danske, Švedske, Finske, Norveške in Islandije,
vodi pa jih stockholmski nadškof monsinjor Anders Arborelius. Konferenca, ki je bila
ustanovljena leta 1960, šteje 12 članov, ki predstavljajo 12 škofij v Skandinaviji,
in od 250.000 do 300.000 vernikov. Katoličani na območju Skandinavije živijo v veliki
manjšini, saj predstavljajo manj kot tri odstotke vsega prebivalstva. Na Danskem tako
živi približno 37.000 katoličanov, ki predstavljajo 0,7 odstotka prebivalstva države,
na Finskem približno 10.000 ali 0,2 odstotkov prebivalstva, na Islandiji približno
8000 vernikov, ki predstavljajo dobra dva in pol odstotka celotnega prebivalstva,
na Norveškem 65.000 katoličanov, ki predstavljajo dober odstotek prebivalstva, na
Švedskem pa katoliški verniki predstavljajo približno dva odstotka prebivalstva.
Kot
je v pogovoru za naš radio povedal predsednik Skandinavske škofovske konference monsinjor
Arborelius, večina katoličanov, ki živijo v Skandinaviji, izvira iz tujih drav, njihovo
število pa se zaradi migracij iz leta leta povečuje. Na območju skandinavskih držav
se naseljujejo predvsem katoličani iz Poljske, Litve, Latinske Amerike, Afrike in
Bližnjega vzhoda, prav tako pa tu živi tudi veliko iraških kristjanov. Zaradi pogostega
pojava preseljevanja je tako po Arboreliusovih besedah v neke majhni župniji mogoče
najti vernike, ki pripadajo kar 50 različnim narodnostim. A to je za Katoliško cerkev
tudi izziv, pravi monsinjor in pojasnjuje, da si duhovniki in verniki laiki prizadevajo
pomagati tem osebam, da bi napredovale in skupaj oblikovale eno cerkveno telo. Na
novinarsko vprašanje o duhovnih poklicih na Danskem, Norveškem, Finskem, Švedskem
in na Islandiji je predsednik Skandinavske škofovske konference odgovoril, da teh
ni nikoli dovolj, zato je Cerkev v teh državah odvisna od duhovnikov, ki prihajajo
iz tujine. Sicer po njegovih besedah vsako leto posvetijo tudi kakšnega duhovnika
iz Skandinavije, pa tudi število kandidatov za samostansko in kontemplativno življenje
je zadovoljivo. Medtem je na področju ženskih redovnih poklicev število zelo nizko.
Monsinjor Arborelius je v pogovoru za naš radio opozoril tudi na močno sekulariziranost
skandinavskih družb, rekoč, da je naloga članov Katoliške cerkve v tem pogledu predvsem
ta, da pričujejo za vero. Kljub vsemu, je danes zaznati veliko več zanimanja za vero.
Časopisi pišejo o molitvi, Bogu in Cerkvi, sicer pogostokrt zelo kritično, toda vsaj
govori se o tem, je dejal monsinjor Arborelius in pojasnil, da prej o veri v javnosti
sploh ni bilo govora, danes pa se – nasprotno – o tem veliko razpravlja in ljudje
so veliko bolj odprti. To je za nas tudi priložnost za oznanjanje evangelija skandinavskim
narodom, je še dejal monsinjor Arborelius. Ob koncu pogovora je še izpostavil kongres,
posvečen družini, ki ga bo meseca maja priredila Skandinavska škofovska konferenca.
Na tem kongresu želijo skandinavski škofje poudariti, kako pomembno je, da se vrednoto
družine postavlja na prvo mesto, zlasti še v družbah, kjer prevladuje individualistična
ideologija.