Papeževo Pastoralno pismo irskim katoličanom glede spolnih zlorab: Cerkev na Irskem mora pred Gospodom in pred drugimi priznati velike grehe, ki so bili storjeni proti nezaščitenim otrokom! 

VATIKAN (sobota, 20. marec 2010, RV) – Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes predstavili papeževo Pastoralno pismo irskim katoličanom, v katerem sveti oče Benedikt XVI. izraža svojo pretresenost nad spolnimi zlorabami otrok in mladostnikov, ki so jih zagrešili duhovniki in posvečene osebe, in nad načinom, s katerim so jih obravnavali irski škofje in predstojniki verskih skupnosti. Papež poudarja, da mora Cerkev na Irskem priznati pred Gospodom in pred drugimi velike grehe, ki so bili storjeni proti nezaščitenim otrokom, neposredno pa poleg staršev, krivih duhovnikov in posvečenih oseb, škofov in vseh irskih vernikov, nagovori tudi same žrtve spolnih zlorab.

Z vami lahko le delim strah in občutek izdaje, ki ga mnogi doživljate ob teh grešnih in kriminalnih dejanjih ter ob načinu, s katerim je k njim pristopilo vodstvo Cerkve na Irskem, pravi papež na začetku pastoralnega pisma ter v tem težkem času katoliški skupnosti na Irskem zagotavlja svojo molitev in bližino ter poziva na pot ozdravljenja in obnove. K problemu, ki ni značilen samo za Irsko in samo za Cerkev, piše papež v pismu, je treba pristopiti s pogumom in odločnostjo. Nihče si tudi ne domišlja, da se bo to mučno stanje rešilo v kratkem času, izpostavlja poglavar Rimskokatoliške cerkve in dodaja, da so že bili narejeni pozitivni koraki, vendar je treba narediti še mnogo več. Potrebni sta vztrajnost in molitev ter veliko zaupanje v zdravilno moč Božje milosti. Predvsem pa, poudarja papež, mora Cerkev na Irskem priznati pred Gospodom in pred drugimi velike grehe, ki so bili storjeni proti nezaščitenim otrokom.

Cerkev k problemu spolnih zlorab pristopa v celostnem družbenem kontekstu, piše papež ter navaja vrsto razlogov: pomanjkljivo človeško, intelektualno, moralno in duhovno vzgojo v bogoslovjih in noviciatih, družbena težnja po povzdigovanju duhovščine in oseb na položajih, pretirana skrb za dober ugled Cerkve ter izogibanje škandalom, kar je pripeljalo do slabe zaščite človeškega dostojanstva in neukrepanje škofov v skladu s kanonskim pravom. Glede navedenega je treba nemudoma ukrepati, saj so storjena dejanja v življenju žrtev in njihovih družin pustila tragične posledice in zatemnili luč evangelija.

Papež Benedikt XVI. v nadaljevanju pisma najprej neposredno nagovori žrtve spolnih zlorab ter spomni, da se je ob različnih priložnostih z žrtvami že večkrat srečal ter da se je z njimi pripravljen srečati tudi v prihodnje. Strašno ste trpeli, piše papež, in meni je zares žal. Vem, da nič ne more izbrisati zla, ki ste ga prenašali. Izdano je bilo vaše zaupanje, oskrunjeno je bilo vaše dostojanstvo. Papež v nadaljevanju prizna, da mnogi med njimi, ki so si o zlorabah upali spregovoriti, niso bili slišani, da trpljenju niso mogli ubežati. Razumljivo je, da vam je težko odpustiti in se spraviti s Cerkvijo, piše papež in odprto izraža sram in očitek, ki ju vsi doživljajo. Žrtve spolnih zlorab sveti oče hkrati naproša, naj ne izgubijo upanja, in nadaljuje, da je sam Jezus Kristus bil žrtev krivičnega trpljenja in grehov, razume njihovo globoko bolečino in ostaja navzoč v njihovih življenjih in odnosih z drugimi, tudi v odnosu s Cerkvijo. Ravno Kristusove rane prinašajo tudi v najbolj temnih in brezupnih razmerah osvobodite in obljubo novega začetka, še piše papež žrtvam in jih naproša, naj se približajo Kristusu in sodelujejo v življenju Cerkve, saj bodo tako lahko odkrili neskončno Kristusovo ljubezen do vsakega med njimi in tako našli moč za spravo, korenito notranje ozdravljenje in mir.

Papež Benedikt XVI. v nadaljevanju nameni besede tudi duhovnikom in posvečenim osebam, ki so zagrešili spolne zlorabe nad mladimi, in jih opozori, da bodo za svoja grešna in kriminalna dejanja odgovarjali pred Bogom in pred sodiščem, saj so izdali zaupanje mladih in njihovih staršev. Papež izpostavlja, da so povzročili veliko škode tako žrtvam kot javni podobi duhovništva in redovništva na Irskem, ter jih poziva, naj odkrito priznajo svojo krivdo, se podredijo zahtevam pravice in naj upajo v božje usmiljenje.

Sveti oče nagovori tudi starše, jim izrazi svojo bližino in zagotovi, da si Cerkev še naprej prizadeva zaščititi mlade v župnijah in šolah, vse mlade pa vabi, naj zaradi grehov nekaterih, ne izgubijo zaupanja v Cerkev.

Ob koncu pisma se Benedikt XVI. obrne tudi na irske škofe ter poudari, da so nekateri med njimi ter njihovi predhodniki naredili velike napake ter jim je spodletelo v uveljavljanju pravil kanoničnega prava, ki že dolgo časa urejajo primere zpolnih zlorab mladih. Dejanja škofov so po papeževih besedah resno spodkopala njihovo verodostojnost in sposobnost. Samo odločna dejanja, storjena v polni iskrenosti in jasnosti, lahko obnovijo spoštovanje in naklonjenost Ircev do Cerkve, poudarja papež irskim škofom.