Komentar: Cerkev v boju proti pedofiliji

RIM (petek, 19. marec 2010, RV) – V sredstvih družbenega obveščanja se napadi na Katoliško cerkev zaradi spolnih zlorab otrok nadaljujejo in celo zaostrujejo. Najprej nekaj primerov. Večje odvetniške pisarne v Združenih državah Amerike so ob avtocestah postavile velike oglase, kot je denimo: »Hočeš postati milijonar? Pošlji svojega sina za eno leto bogoslovno semenišče, potem pa se oglasi pri nas.« Več kot jasno je, da je vprašanje pedofilije postalo vir velikih in hitrih obogatitev. Pred tremi dnevi je glavni urednik italijanskega dnevnika Il Giornale Vittorio Feltri, ki je o sebi izjavil, da je hvala Bogu ateist, v uvodniku o pedofiliji zapisal, da predlaga kemijsko kastriranje za duhovnike pedofile. Včeraj je italijanski pisatelj Aldo Busi na drugem programu italijanske televizije z vso jezo kričal, da je papež Benedikt XVI. veliki nasprotnik homoseksualcev, sovraži moške in je sam potuhnjen homoseksualec. Francoski novinar Bernard Lecompte je v intervjuju, ki bo jutri izšel v katoliškem tedniku Katoliška družina, izjavil, da je takšno pisanje, izjave in sploh napadi na Cerkev »prvinski antipapizem«, ki ga razpihujejo sredstva družbenega obveščanja. Njihov prvi cilj pa je papež Benedikt XVI., ki so ga vzeli na piko kot preganjano žival, da bi jo nagnali v svojo kletko. Vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone je pred dvema dnevoma na srečanju z italijanskimi poslovneži to gonjo proti Cerkvi označil kot resen poskus načeti zaupanje vernikov v Cerkev. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je predvčeraj v nemškem parlamentu dejala, da pedofilija ne obstaja samo v Katoliški cerkvi.

V tako razgretem ozračju si lahko le predstavljamo, s kakšnimi držami mediji in javno mnenje pričakuje pastoralno pismo svetega očeta irskim vernikom glede pedofilije, ki ga je papež podpisal danes in bo jutri objavljeno.

Pedofilija je dejansko eden največjih zločinov. Cerkev to uči od samega začetka. Cerkev pa je bila prva ustanova, ki je pedofilijo s pozitivnim zakonom v vseh kanonskih predpisih od samih začetkov cerkvenega prava vedno opredelila kot kaznivo dejanje. Pri tem ne moremo mimo tipologije in teološke vsebine cerkvene kanonične prepovedi. Pedofilija v cerkveni zakonodaji ni kaznovana le v obliki predpisane kazni, ampak je v primeru vernika ali duhovnika pedofila povezana s vprašanjem pravovernosti. To pa pomeni, da je Cerkev vedno povezovala pedofilijo s pravovernostjo, ker namreč vsak kristjan, ki podleže temu grehu predvsem zanika temeljno krščansko zapoved, ki je zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Do Boga v smislu, da pedofil s svojimi dejanji ne spoštuje Boga, ki je vsakega človeka z ljubeznijo ustvaril in da ga je Jezus Kristus z ljubeznijo do smrti na križu odrešil. Do bližnjega pa v smislu, da pedofil s svojim dejanjem skrajno nasilno poseže v čustveno področje otroka ali mladostnika, ga v globinah vznemiri do stopnje, da lahko dokončno pogoji otrokov ali mladostnikov nadaljnji razvoj v čustveno in sicer zrelo osebo, moško ali žensko. To globinsko spoznanje in zavest sta prisotni tako v Cerkvi kot skupnosti odrešenih kot v vsakem vsaj v osnovi zrelem kristjanu. Cerkvena zakonodaja o pedofiliji na pozitiven način varuje tudi to razsežnost zavesti Cerkve in posameznega kristjana. To je tudi razlog, da stroga cerkvena zakonodaja v Cerkvi nikoli ni bila sporna, v msislu, da je prestroga. In če naredimo korak več, je tudi jasno, zakaj je vsak pojav pedofilije v Cerkvi, še zlasti, če so se v tem pogledu pregrešili duhovniki, tako vznemirjajoč in boleč. Tu naj navedemo le dva razloga. Prvi je ta, da vsak pojav pedofilije v Cerkvi najprej in najbolj vznemiri in začne rušiti notranjo naravnanost vernikov k Bogu in bližnjemu. Drugi razlog pa je, da je pojav pedofilije v Cerkvi lahko tudi znamenje, da določena cerkvena skupnost, ali pa na neki stopnji celo krajevna Cerkev, ni sposobna obvarovati same sebe pred to nevarnostjo, ki prav gotove ne prihaja iz bistva Cerkve, ampak od zunaj, od zunanjega sovražnika, ki se je polastil samih članov Cerkve in po njih deluje znotraj Cerkve. Ker pa je pedofilija ena od najbolj zahrbtnih in najbolj nevarnih oblik zla, ki mori človeštvo in Cerkev, je Cerkev hkrati največje bojišče zoper pedofilijo in v tem pogledu je tudi vir nove svobode za vse človeštvo. Boj proti pedofiliji, ki ga je še bolj neizprosno napovedal papež Benedikt XVI. kot kdorkoli doslej že postaja moteči dejavnik tudi za zagovornike največje javne in osebne nemorale.

Pripravil: p. Janez Sraka