Druga postna pridiga p. Cantalamesse posvečena evharistiji: Jezus samega sebe daruje Bogu 

VATIKAN (petek, 12. marec 2010, RV) – Papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa je danes dopoldne v kapeli Odrešenikove Matere v Vatikanu imel drugo postno pridigo za svetega očeta Benedikta XVI. in Rimsko kurijo. Pridigo je pod naslovom Jezus samega sebe daruje Bogu posvetil evharistiji ter jo povezal z vlogo duhovnika kot delivca Božjih skrivnosti, izpostavil pa je tudi splošno duhovniško službo laikov.

Tako kot si mašne daritve ne moremo predstavljati brez daritve na križu, se tudi krščanskega duhovništva ne more pojasniti brez zakramentalne udeleženosti v Kristusovem duhovništvu, je dejal p. Cantalamessa in dodal, da je ravno od tukaj treba začeti, če želimo odkriti vlogo duhovnika pri evharistiji. Novost Kristusovega duhovništva v primerjavi s staro zavezo je v tem, da Kristusu ni bilo treba kakor drugim duhovnikom dan za dnem žrtvovati za svoje grehe in za grehe ljudstva (Heb 7,27). Razodel se je samo enkrat ob koncu vekov in prek svoje žrtve odpravil greh (Heb 9,26). Vsak duhovnik daruje nekaj zunaj sebe, Kristus je daroval samega sebe; vsak drug duhovnik daruje žrtve, Kristus se je daroval kot žrtev. V prehodu od starodavnih daritev h Kristusovemu darovanju, je moč opaziti isto novost kot pri prehodu od postave k milosti, od dolžnosti k daru.

Da bi duhovnik postal duhovnik po zgledu Jezusa Kristusa, mora kakor Jezus darovati samega sebe, je izpostavil p. Cantalamessa. Pred oltarjem duhovnik ne predstavlja le Jezusa kot vélikega duhovnika, ampak tudi Jezusa kot véliko žrtev, saj gre za dve neločljivi stvari. Duhovnik se ne more zadovoljiti le z darovanjem Kristusa v zakramentalnih znamenjih kruha in vina Bogu Očetu, ampak mora skupaj s Kristusom Očetu darovati samega sebe.

Jezus neizmerno ljubi svojega nebeškega Očeta. Njemu hoče vsak dan, do konca sveta darovati najdragocenejši dar, to je njegovo lastno življenje. Pri sveti maši Jezus vse svoje brate in sestre vabi, da k njegovemu daru dodajo svoje ime. Moja in vaša daritev, kakor pravi duhovnik med mašo, v realnosti pa vemo, da je le eden, ki se je v polnosti daroval, je dejal papeški pridigar in izpostavil, da tako kot je za duhovnikovo darovanje in darovanje vse Cerkve potrebna Kristusova daritev, da bi postala zares sveta in Bogu všečna, tako bi tudi Jezusova daritev brez darovanja njegovega telesa, ki je Cerkev, bila nepopolna in nezadostna.

P. Cantalamessa pa je prav tako spomnil na vlogo laikov pri evharistični daritvi in na njihovo splošno duhovniško službo. Kot je dejal, je pastoralna naloga duhovnika ta, da celotnemu božjemu ljudstvu pomaga živeti evharistijo. Leto duhovništva po besedah papeškega pridigarja naj ne bi bilo namenjeno le duhovnikom, ampak tudi laikom. Splošno duhovništvo pripada vsem krščenim, torej lahko tudi verniki darujejo sami sebe v živo, sveto in Bogu všečno žrtev, je dejal p. Cantalamessa. Evahristija je namreč dejanje vsega božjega ljudstva, ki se dovrši z udeležbo vseh. Sv. Pavel o tem jasno pravi: »Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje« (Rim 12,1). Tudi laik je torej poklican, da se daruje Kristusu pri sveti maši in uporabi iste besede: Pridite in jejte, to je moje telo. Ponavljajoč te besede med mašo ali tekom dneva, se laik mora zavedati, da on ne deluje v Kristusovi osebi, ne predstavlja Kristusa kot ga predstavlja posvečen duhovnik, temveč se s Kristusom le združi. Zato besede posvetitve ne izgovarja na glas, temveč jih bolj v srcu premišljuje kot pa izgovarja. Moč za popolno darovanje samega sebe Bogu pa tako duhovnik kot laik lahko najdeta le v Svetem Duhu, je še izpostavil papeški pridigar.