Papež na splošni avdienci poudaril, da Cerkev ni anarhični utopizem, saj jo sestavljajo grešniki, kljub temu pa je vedno kraj milosti 

VATIKAN (sreda, 10. marec 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu poudaril, da Cerkev ni anarhični utopizem, saj jo sestavljajo grešniki, kljub temu pa je vedno kraj milosti. Po drugem vatikanskem cerkvenem zboru so nekateri bili prepričani, da se je vse prenovilo, da obstaja neka druga Cerkev, da je predkoncilska Cerkev nekaj minulega in da imamo novo, povsem drugo Cerkev. To je bil neurejeni utopizem in hvala Bogu sta modra krmarja Petrove barke, papeža Pavel VI. in Janez Pavel II., po eni strani zagovarjala koncilske novosti, hkrati pa tudi edinstvenost in nepretrganost Cerkve, ki je vedno Cerkev grešnikov in kraj milosti, je poudaril rimski škof. Ob koncu kateheze je vsem prizadetim v potresu v Turčiji zagotovil svoje molitve, mednarodno skupnost pa je pozval, naj pomaga žrtvam te naravne katastrofe. Sveti oče je prav tako spomnil na nasilje v Nigeriji, zaradi katerega trpijo tudi otroci. Užaloščeno še enkrat ponavljam, da nasilje ne rešuje sporov, temveč zgolj povečuje tragične posledice. Vse civilno in versko odgovorne v tej državi pozivam, naj se zavzamejo za varnost in mirno sobivanje celotnega naroda, je pozval Benedikt XVI., ki je hkrati tudi izrazil svojo duhovno bližino vsem duhovnikom in nigerijskim vernikom. Kot je dejal, bo molil, da bi ti trdni in vztrajni v upanju bili pristni pričevalci za spravo v državi, ki jo pretresa hudo sektaško nasilje, zaradi katerega naj bi minuli konec tedna umrlo najmanj 500 ljudi. Po navedbah prič so bile žrtve ubite z mačetami. Območje je nato obkolila nigerijska vojska, razmere pa so za zdaj mirne.

Pred katehezo, ki jo je že drugič posvetil svetemu Bonaventuri, je papež v vatikanski baziliki svetega Petra pozdravil 1600 romarjev iz Fundacije don Carla Gnocchija, ki so svetemu očetu izročili relikvijo tega blaženega.

Poglavar Rimskokatoliške cerkve je v katehezi o svetem Bonaventuri izpostavil trditev tega svetnika, da Kristusovo oznanilo predstavlja novost in prenovo, in to v vseh zgodovinskih obdobjih. Sveti Bonaventura je namreč, kot je pojasnil papež, zavrnil takrat aktualni miselni tok cistercijanskega opata Joahima da Fiore, ki je govoril o prihodu tretjega obdobja duha, in zagovarjal resnico, da je Bog v vsej zgodovini en sam in se ne deli na tri božanskosti, zato je ena sama tudi zgodovina, čeprav je ta pot in pot razvoja. Sveti Bonaventura, ki se je rodil leta 1221 v italijanskem Bagnoregiu, je po papeževih besedah tudi poudarjal, da zadnja Božja beseda Jezus Kristus, v katerem je Bog svetu povedal vse in se mu na ta način v celoti daroval. Več kot samega sebe pa Bog ne more ne izraziti ne dati, je dejal papež in pojasnil, da iz tega izhaja, da nek višji evangelij ne obstaja in da torej ne gre pričakovati neke nove, drugačne Cerkve. Pa vendar, je dodal sveti oče, to ne pomeni, da je Cerkev nepremična, da je zakoreninjena v preteklosti in da v njej ne more biti novosti. Kot je zapisal sveti Bonaventura, namreč Kristusova dela napredujejo. Za tega italijanskega svetnika Jezus Kristus ni več cilj zgodovine, kar je bil za cerkvene očete, ampak njeno središče. S Kristusom se zgodovina ne konča, ampak se z njim začenja novo zgodovinsko obdobje, je po papeževih besedah poudarjal sveti Bonaventura, ki je po eni strani nasprotoval utopičnemu spiritualizmu, hkrati pa tudi ideji o neprestanem propadanju cerkvene skupnosti. Papež Benedikt XVI. je ob tem še poudaril, da je tudi danes potrebna razsodnost, ki povezuje trezni realizem in odprtje novim karizmam, ki jih Kristus po Svetem Duhu daruje svoji Cerkvi.

Člane Fundacije don Carla Gnocchija, s katerimi se je srečal pred avdienco, je papež povabil, naj se pri svojem delu z otroki v stiski, prizadetimi, ostarelimi in hudo bolnimi zgledujejo po sijajnem, dinamičnem in navdušenem italijanskem duhovniku don Gnocchiju, ki je v vseh življenjskih okoliščinah evangelij živel popolno. V letu duhovništva Cerkev nanj ponovno gleda kot na model, ki ga je treba posnemati. Njegov sijajni zgled naj navdihuje delovanje vseh, ki se posvečajo služenju ranljivim, v duhovnikih pa naj zaneti željo po ponovnem odkritju in okrepitvi izrednega milostnega daru, ki ga predstavlja duhovniški poklic, je dejal sveti oče. Don Carlo Gnocchi je konec februarja leta 1956 začutil, da se njegovo življenje zaradi raka izteka, poklical predstojnika očesne klinike v Milanu Cesara Galeazzija, s katerim sta bila prijatelja, in mu dejal: »Cesare, čez nekaj ur me ne bo več. Podari moje oči dvema od mojih mladih varovancev. Zelo bom srečen, da bosta lahko videla." Gnocchi se je rodil oktobra leta 1902, umrl pa februarja leta 1956. Ta junaški mož je bil župnik, vzgojitelj in pisatelj. V času druge svetovne vojne je opravljal delo vojaškega kaplana.