Papež prostovoljcem italijanske civilne zaščite: »Družbeni napredek je odvisen od tistih oseb, ki delajo več kot so dolžne storiti.«

VATIKAN (sobota, 6. marec 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes srečal s prostovoljci italijanske civilne zaščite, v govoru pa osvetlil njihovo poslanstvo in nenadomestljivo družbeno vlogo, rekoč, da njihova delo pomeni služenje dostojanstvu človeka, ustvarjenega po Božji podobi, družbeni napredek pa da je odvisen ravno od tistih oseb, ki delajo več kot so dolžne storiti.

Izraza »zaščita« in »civilna« jasno kažeta na vaše poslanstvo, lahko bi rekli poklicanost: ščititi ljudi in njihovo dostojanstvo v nesrečah in težkih okoliščinah, ki ogoržajo življenje in varnost družine ali celotne skupnosti, je dejal sveti oče okrog 7000 prostovoljcem, ki so se zbrali v Avli Pavla VI. v Vatikanu. Poslanstvo civilne zaščite pa je prav tako v prizadevanju za skupno dobro, kar je povezano s človeškim sobivanjem, še posebej v težkih trenutkih. Gre za trenutke, ko je potrebna razsodnost in ne obupavanje ter dobro družbeno načrtovanje, ki usmerjeno na dobro vseh.

Delo civilne zaščite je papež primerjal z evangelijsko zgodbo o dobrem Samarijanu, ki je pokazal resnično ljubezen in usmiljenje do človeka, ki je padel med razbojnike in bil potreben pomoči. Dobri Samarijan nas uči, da stopimo še naprej od same težke okoliščine. Samarijan človeku ne obveže samo ran, ampak ga odpelje v gostišče in zanj poskrbi, da bi si lahko popolnoma opomogel. Z ljubeznijo do bližnjega se ne more upravljati, je dejal papež, država in politika s skrbjo za potrebno blaginjo ne moreta nadomestiti ljubezni. Ljubezen bo vedno nujna, tudi v najbolj pravični družbi. Ne obstaja pravična državna ureditev, ki bi lahko zagotavljala obilno službo ljubezni. Kdor se hoče znebiti ljubezni pomeni, da se hoče znebiti človeka kot človeka. Vedno bo obstajalo trpljenje, ki bo potrebovalo tolažbo in pomoč. Vedno bo obstajala osamljenost. Vedno bodo tudi materialne potrebe, v katerih je nujna pomoč kot izraz konkretne ljubezni do bližnjega, je papež navedel besede iz svoje okrožnice Bog je ljubezen. Ljubezen do bližnjega pa vedno zahteva osebno in prostovoljno zavzetost, je poudaril sveti oče in nadaljeval, da ravno zato prostovoljci niso mašilo v družbeni mreži, ampak osebe, ki v družbi dejansko pomagajo orisati obraz človeka in kristjana. Brez prostovoljstva skupno dobro in družba ne moreta trajati dolgo, kajti družbeni napredek in položaj sta odvisna ravno od tistih oseb, ki delajo več kot so dolžne storiti, je poudaril papež.

Izpostavil je, da delo prostovoljcev civilne zaščite pomeni služenje dostojanstvu človeka, ustvarjenega po Božji podobi. Obstajajo pogledi, ki zrejo v prazno ali celo s prezirom, obstajajo pa tudi pogledi, ki izražajo ljubezen. Poleg tega, da varujete ozemlje, ste vedno predvsem žive ikone dobrega Samarijana, ki bližnjemu nudi pozornost, opozarja na človekovo dostojanstvo in obuja upanje, je dejal papež zbranim italijanskim prostovoljcem. Srce osebe, ki se ne omeji le na izpolnjevanje svojih dolžnosti v lastni družini ali poklicu, ampak si prizadeva tudi za druge, se razširi. Kdor zastonj ljubi in služi bližnjemu, živi in deluje v skladu z evangelijem in je del poslanstva Cerkve, ki na človeka gleda celostno in želi, da bi človek čutil Božjo ljubezen.