Iraški kristjani hvaležni svetemu očetu za poziv k molitvi za preganjane kristjane v Iraku

IRAK (sreda, 3. marec 2010, RV) – Iraški kristjani so hvaležni svetemu očetu Benediktu XVI. za njegov poziv k molitvi zanje. Papež je namreč minulo nedeljo po opoldanski molitvi Angel Gospodov spregovoril o preganjanju kristjanov in članov drugih verskih manjšin v Iraku, rekoč da je na duhovnih vajah veliko molil zanje ter za mir in za varnost. Oblasti v Iraku je pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ljudstvu, zlasti še najbolj ranljivim verskim manjšinam, ponovno zagotovile varnost. V času papeževih duhovnih vaj so namreč iraški mediji poročali o novih smrtnih žrtvah med kristjani, ki živijo na območju Mosula. Tu so bili minulo sredo ubiti trije člani sirsko-katoliške družine. Kot je v pogovoru za naš radio dejal zastopnik Kaldejske cerkve pri Svetem sedežu monsinjor Philip Najim, papeževe besede v Iraku, ki se pripravlja na demokracijo, še vedno odzvanjajo in so se zasidrale v srca tamkajšnjih kristjanov. Sveti oče je iraške kristjane pozval, naj bodo encim dobrega za svojo domovino, to njegovo sporočilo pa je po Najimovih besedah v prvi vrsti poziv vernikom k pričevanju za njihovo vero ter spodbuda, naj se nikoli ne utrudijo nositi svojega križa in življenja po evangeliju. Po drugi strani pa je, kot je pojasnil Najim, papeževo sporočilo za vse iraške vernike opomnik, da so vsi državljani Iraka z vsemi pravicami in da je Irak njihova domovina, zato morajo na podlagi svoje vere prispevati k izgradnji te države, in to skupaj s svojimi brati muslimani. Že stoletja živimo skuapj v strpnosti in pravem prijateljstvu, smo Iračani. Moramo si prizadevati za to, da ostanemo v Iraku, da bi državi dali svojo moč ter da bi prispevali k vzpostavitvi varnosti v njej, je v pogovoru za naš radio dejal monsinjor Najim.

Razmere, v katerih živijo kristjani v Iraku, so grozljive. Krajevni viri poročajo o zahtevah po odstranitvi križev s cerkva, obveznem plačevanju posebnih verskih davkov za nemuslimane, o ukazih, da kristjanke morajo nositi pokrivala čez glavo, ter pozivih, naj kristjani zavržejo svojo vero in se spreobrnejo v muslimane. V cerkvah in krščanskih ustanovah se kristjani več ne čutijo varne, zaradi česar se mnoge župnije, semenišča in samostani zapirajo. Število kristjanov v državi se je zaradi preganjanja in nasilja nad njimi v zadnjih letih naglo zmanjšalo. Od 1,2 milijona jih sedaj na iraškem ozemlju živi le še nekaj sto tisoč, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo približno 400.000. Sicer je apostolski nuncij v Iraku nadškof Francis Chullikat minuli teden izrazil prepričanje, da kristjani ne želijo zapustiti zemlje, na kateri živijo že več kot 2000. Po njegovih besedah se namreč čutijo del iraškega naroda in si skupaj z ostalimi prebivalci prizadevajo pri obnovi dežele, pri čemer njihova vloga ni zanemarljiva. Kot je še prepričan nuncij, je prispevek kristjanov in vseh krščanskih Cerkva pomemben za prihodnost Iraka, saj lahko iraškemu narodu zagotovi blagostanje in mir.