Duhovna misel za šesto nedeljo med letom:
Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče 

Luka predstavi blagre, katerim, za razliko od vzporednega besedila pri Mateju, sledijo še ustrezna prekletstva: „Blagor vam ubogi /.../ gorje vam bogataši“. V čem je torej blagor? Kakšna in kaj je sreča, ki jo Jezus oznanja in obljublja svojim učencem? Kakšen naj bo to blagor v revščini, lakoti, joku in preganjanju, če pa ljudje že odkar stoji svet vse svoje moči uporabimo zato, da se borimo proti vsemu, kar človeku jemlje dostojanstvo?

Ključ za razumevanje tega nama da prerok Jeremija, ki pravi svojim someščanom: „Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od GOSPODA /.../ Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.“ Ključnega pomena je naslednje dejstvo: preklet človek, ki verjame, da ga lahko reši človek, blagoslovljen človek, ki lahko zaupa Gospodu! Jezus s svojim govorom oznani srečo, ki je človeku dosegljiva: „Blagor vam revnim, gorje vam bogatim“. Jezus pravi: Vem, da vaše srce hrepeni po sreči. A ne glede na to, kako močno vas skrbi, da bi našli srečo in si jo prilastili, zlahka zgrešite cilj in ostajate zaprti v nepremagljivi grenkobi svojih utvar.

Za razumevanje Jezusovih besed si poskušajva pomagati z nekaterimi podrobnostmi.

Jezus govori svojim učencem, tistim, ki hodijo za njim. To pomeni, da Jezusa lahko takole razumeva: To, kar vam oznanjam, velja zato, ker ste v meni sprejeli Božjega poslanca, Mesijo. Jaz sem tisti, ki vas z Božje strani ne le vabim k veri v skrivnost Božjega kraljestva, ampak vam ga že tudi pokažem, vam ga dajem okušati in ga z vami delim. Uboštvo je uboštvo tistega, ki ničesar in nikogar ne postavlja pred spoznanje svojega Gospoda, tudi samega sebe ne. Ubog je tisti, ki noče živeti svojega življenja drugače kot na temelju spoznanja Jezusa Kristusa, ki njegovemu življenju da neskončno moč. V pojmih blagrov bi Jezusova beseda lahko imela takle pomen: kdor gradi svojo srečo brez mene, se ima za bogatega, a bo na koncu podlegel praznini bogastva. Kdor išče svojo srečo, ne da bi se moje veselje dotikalo njegovega srca, bo ostal v lakoti in joku. Kdor hoče svojo srečo za vsako ceno in ima moje veselje zgolj za pomožni dodatek, ga bo prav to izdalo. Bratje in sestre ga bodo prevarali in izgubil bo svojo celovitost. Sreča, o kateri govori Jezus, je povezana z odkritjem, da je Bog blizu, in da v Jezusu pokaže vso svojo skrivnost ljubezni in dobrohotnosti do nas. Po tej sreči v svojih globinah z vso močjo hrepeniva tudi ti in jaz, čeprav doživljava tisoč protislovij in odporov.

Naslednja zanimiva podrobnost pa so uporabljeni glagoli. Prvi blagor ima glagol v sedanjem času, vsi ostali pa v prihodnjem. „Ker vaše je nebeško kraljestvo,“ potem pa: “kajti nasičeni boste, /…/ smejali se boste”. Jezus nas ne zavaja; obljublja nekaj, kar se le sčasoma uresniči. Kdor ne sprejme dinamike, ki jo vsebuje obljuba, nima iskrenega srca. Nima niti pravega pojmovanja Boga in sebe. Obnaša se, kakor da je življenje posedovanje stvari. Boga ima za poceni trgovino. Ker pa nikdar ne bo mogel imeti vseh stvari, ki jih hoče, bo vedno jezen. Ne razume, da so stvari zato, da se preko njih naučimo z drugimi deliti ljubezen in živeti v sožitju. V tem je korenina sreče. Prvi glagol v sedanjiku poudari, da je dar resničen in stvaren, da nam pripada. Vsi ostali glagoli v prihodnjiku pa poudarjajo, da smo poklicani živeti njihovo dinamiko v vseh razsežnostih in uresničiti njihove sadove. S potrpežljivostjo tistega, ki ve, da ni sam in zmeden, ampak da je Bog z njim.

Gre za razpetost Božjega kraljestva med že in še ne. Ta napetost daje vitalnost vsem velikim življenjskim hrepenenjem, vključno s srečo. Zato je nesmiselno najprej hoteti biti srečen, potem bom pa živel tako, kot se spodobi. Kakor da bi hotel najprej videti Gospoda, potem pa bi mu sledil. Edina možnost je možnost obljube. Sprejmem življenje, da bom srečen, kajti sreča je obljuba življenja. Jezus je namreč prišel, da da življenje in ga da v obilju. To obilje je sreča ljubezni, ki ni nič več podvržena zatiranjem, ampak je nobena stiska ali žalost ali krivica ne morejo premagati. Da bi se Gospodovo ime razodelo vsakemu človeškemu srcu in vsemu svetu. Naše življenje učencev Jezusa Kristusa se odvija v prostorju napetosti Božje obljube.


Pripravil: p. Viljem Lovše