Papež ob začetku zasedanja Papeškega sveta za družino: »Otroci hočejo biti ljubljeni
od ene matere in enega očeta, ki se ljubita med seboj.«
VATIKAN (ponedeljek, 8. februar 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel
v avdienco udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za družino, ki bo od danes
do srede potekalo na temo Otrokove pravice. Sveti oče je v nagovoru, sklicujoč se
na pred dvajsetimi leti sprejeto Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah
izpostavil, da je družina, ustanovljena na zakonu med enim moškim in eno žensko, največja
podpora, ki je lahko dana otrokom. Otroci namreč hočejo biti ljubljeni od ene matere
in enega očeta, ki se ljubita med seboj, prav tako pa je za otroke pomembno, da stanujejo,
rastejo in živijo skupaj z obema staršema, kajti materinski lik in očetovski lik se
dopolnjujeta v vzgoji otrok, v njihovem osebnostnem razvoju in razvoju dostojanstva.
Po papeževih besedah je pomembno, da se naredi vse, kar je mogoče, da otroci živijo
in rastejo v eni in stabilni družini. Zato je bistvenega pomena, da zakonca nikoli
ne pozabita na globlje razloge in zakramentalnost svoje zakonske zveze ter jo vedno
znova popravljata s poslušanjem Božje besede, molitvijo, stalnim pogovorom, vzajemnim
sprejemanjem in odpuščanjem, je dejal sveti oče. Kajti družinsko okolje brez veselja,
spori med staršema in še posebej njuna ločitev pustijo na otroku posledice.
Papež
Benedikt XVI. je med drugim še spregovoril o pomenu priprave na zakon. Papeški svet
za družino namreč pripravlja vodnik za pripravo na zakon. Sveti oče je spomnil na
tri temeljne stopnje priprave na zakon: daljno, bližnjo in neposredno. Daljna priprava
na zakon se nanaša na otroke, najstnike in mlade ter vključuje družine, župnije in
šole, kraje, kjer se vzgaja sprejemati življenje kot poklicanost k ljubezni. Na tej
stopnji je pomembno izpostaviti spolnost kot zmožnost odnosa in pozitivno energijo,
ki povezuje v pristno ljubezen. Bližnja priprava se nanaša na pare in bi morala odkrivati
pot vere in krščanskega življenja, ki vodi h globljemu spoznavanju Kristusove skrivnosti
in Cerkve, pomenu milosti in odgovornosti zakona. Papež je pri tem poudaril pomen
posebne skrbi za mlade pare, kajti gre za priložnost, ko fant in dekle poživita svoj
osebni odnos z Jezusom, preko Božje besede, zakramentov in predvsem evharistije. Le
tako, da se v središče osebnega življenja in v središče para postavi Jezus, je možno
živeti resnično ljubezen in se darovati drugim, je dejal papež. Glede neposredne priprave
na zakon, torej tik pred poroko, je sveti oče izpostavil pomen katehez o poročnem
obredu, duhovne vaje in skrb, da se bo sklenjena zakonska zveza praznovala kot dar
celotni Cerkvi, ki prispeva k njeni duhovni rasti.
Sveti oče je v govoru prav
tako izpostavil uspeh 6. svetovnega srečanja družin, ki je lansko leto potekal v Mehiki,
ter spomnil na prihodnje, sedmo srečanje, ki bo potekalo leta 2012 v Milanu.
Kardinal
Bertoneopozoril na slabe in neurejene razmere, v katerih danes živijo
številni otroci
Sicer pa se je 9. plenarno zasedanje Papeškega sveta za
družino začelo z jutranjo sveto mašo, ki jo je daroval vatikanski državni tajnik kardinal
Tarcisio Bertone, V homiliji je med drugim spregovoril o temi zasedanja, posvečeni
otrokovim pravicam. Papeški svet jo je izbral zaradi 20. obletnice mednarodne Konvencije
o otrokovih pravicah, Združeni narodi so jo sprejeli 20. novembra 1989. Kot je dejal
kardinal Bertone, kljub mednarodnemu pravu, veliko otrok danes živi v slabih in neurejenih
razmerah, ki ne zagotavljajo celostnega razvoja otrok, pri čemer je navedel pomanjkljivo
zdravstveno oskrbo, neprimerno prehrano in dostop do osnovnega izobraževanja. Posebej
je izpostavil velike probleme kot so trgovina z otroki, otroško delo, otroci, ki živijo
na ulici, otroci vojaki, poročanje deklic, pornografija in drugo. Kardinal Bertone
je dejal, da sta za zaščito otroštva potrebna resna zavzetost in spreobrnjenje srca.
Tako na individualni in družbeni ravni je potrebna obuditev temeljnih vrednot, ki
so osnova pravilnega in urejenega družbenega življenje, začenši z družino kot temeljno
družbeno celico.