2010-02-06 15:35:40

Če je papež Pacelli molčal, potem je to bilo zaradi bojazni, da s svojimi besedami razmer ne bi poslabšal


VATIKAN (nedelja, 7. februar 2010, RV) – Jezuit Paolo Dezza, ki je leta 1942 vodil duhovne vaje za papeža Pija XII., trdi, da če je papež Pacelli molčal, potem je to bilo zaradi bojazni, da s svojimi besedami razmer ne bi poslabšal. Vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano je v torek objavil daljši zapis, sedaj že pokojnega patra Dezze, v katerem je kasnejši kardinal zapisal vsebino pogovora, ki ga je imel po oprevaljenih duhovnih vajah, decembra leta 1942, s papežem Pijem XII. V pogovoru mu je papež obširno govoril o nacističnih grozotah v Nemčiji in drugih državah ter mu je izrazil svojo bolečino in stisko zaradi takratnega dogajanja. Zaupal mu je, da se ljudje pogosto pritožujejo, češ da papež ne govori o tragediji. Pritožujejo se, da papež ne govori. Toda papež ne more govoriti. Če bi govoril, bi bilo še hujše, je Pij XII. dejal jezuitu. Pater Dezza v svojem zapisu pravi, da se tisti, ki trdijo, da je tedanji sveti oče molčal zato, ker je podpiral naciste, zelo motijo. Pij XII. je namreč po Dezzinih besedah v njunem pogovoru poudaril: Da, obstaja nevarnost komunizma, toda v tem trenutku veliko večjo nevarnost predstavlja nacizem. Nacisti želijo uničiti Cerkev in jo zdrobiti. V novi Evropi ne bo prostora za papeža. Pravijo, da bo moral v Ameriko. Toda jaz se ne bojim in bom ostal tukaj. Jezuit Paolo Dezza v zapisu poudarja, da je sicer mogoče zgodovinsko razpravljati, ali bi bilo bolje, če bi papež več govoril o tedanjih razmerah in če bi to počel z ostrejšimi toni, o tem, zakaj je Pij XII. molčal, pa ne, saj je jasno, da je to počel zaradi opozoril poljskih in drugih škofo ter previdnosti, da ne bi razmer s posegi še poslabšal.

Druga stvar v pogovoru s svetim očetom Pacellijem, ki je Dezzi najbolj ostala v spominu, pa je papeževo zavzemanje za zatirane Jude in njegova skrb zanje. O tem, koliko je Pij XII. storil za Jude, govorijo številna pričevanja, med drugim tudi pričevanje tedanjega velikag rabina v Rimu Zollija, ki se je v času nacistične okupacije zatekel k neki delavski družini. Ko je nevarnost minila, se je Zolli spreobrnil in patera Dezzo zaprosil naj ga pripravi na krst. Pred prejemom zakramenta svetega krsta se je odločil, da si bo nadel ime Eugenio, ki je rojstno ime papeža Pacellija, in sicer v znamenje zahvale Piju XII. za vse, kar je v času druge svetovne vojne storil za Jude.

Papež Pij XII. ali papež Pacelli je bil za poglavarja Rimskokatoliške cerkve izvoljen 2. marca leta 1939 kot naslednik Pija XI. Pij XII., ki je za nekatere, zlasti še za nekatere Jude sporna osebnost, si je močno prizadeval, da ne bi prišlo do druge svetovne vojne, o čemer pričujejo njegove različne izjave, ob koncu druge svetovne vojne pa je tudi odločno obsodil komunizem in na volitvah v Italiji leta 1948 podprl demokratične stranke. Znan je denimo njegov poziv k miru v času vojne na Radiu Vatikan, ko je dejal, da se z mirom ničesar ne izgubi, z vojno pa je lahko izgubljeno vse. Nekateri Judje še vedno papežu Pacelliju očitajo, da se v času nacistične okupacije ni dovolj odločno obsodil nacizma in holokavsta, Sveti sedež pa zagotavlja, da je Pij XII. storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi rešil judovske skupnosti. Obstaja tudi dokument, v katerem je papež Pacelli vse katoliške ustanove zaprosil, naj na stežaj odprejo vrata vsem judom, ki jih preganja nacistični režim. Rimskim župnikom in redovnim predstojnikom po Italiji pa je naravnost ukazal, da naj sprejdmejo vsakega Juda, ki bo pri njih iskal zatočišče, kljub temu, da so nacisti uradno zagrozili, da bodo take primere kaznovali s smrtno kaznijo.







All the contents on this site are copyrighted ©.