Papež si je ogledal razstavo ''Moč in milost: sveti zavetniki Evrope''

RIM (torek, 2. februar 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. si je v nedeljo zvečer v Beneški palači v Rimu zasebno ogledal razstavo ''Moč in milost: sveti zavetniki Evrope''. S tem se je razstava, ki je bila na ogled vse od 8. oktobra lanskega leta, tudi uradno zaključila. Papeža so na njegovem zasebnem ogledu spremljali italijanski podtajnik ministrskega sveta Gianni Letta, italijanski ambasador pri Svetem sedežu Antonio Landi in skrbnik razstave Alessio Geretti.

Razstavo, ki si jo je v tem času ogledalo nad 60 000 obiskovalcev, je pripravil odbor Svetega Florijana v sodelovanju z Papeškim svetom za kulturo. Obiskovalec se je na njej lahko sprehodil skozi dva tisoč letno zgodovino Evrope, njeno kulturno, družbeno in politično stvarnost, ki je na izviren način prepletena s krščanskimi svetniškimi liki. Razstava je skozi prizmo svetosti prikazala odnos med posvetno in duhovno oblastjo v evropskem prostoru, ki je globoko zaznamoval dva tisoč letno zgodovino zahodnega krščanstva, čeprav ne brez obdobij ideološke nesloge in ostrih spopadov. Vsega skupaj obstaja sedemdeset svetnikov in svetnic, ki so jih evropski narodi vzeli za svoje zavetnike, medtem ko je zavetnikov celotne evropske celine šest: sv. Benedikt iz Norce, sv. Ciril in Metod iz Tesalonike, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska in sv. Terezija Benedikta od Križa. Razstavljena dela so prišla iz največjih evropskih muzejev, med katerimi je bilo moč najti imena znanih umetnikov, kot so van Eyck, Memling, Mantegna, Del Sarto, van Dyck, Tiziano, Veronese, El Greco, Guercino, Caravaggio, Murillo in Tiepolo, na ogled so bili tudi dragoceni dokumenti in kodeksi, ki pričujejo o bogati dediščini svetosti v Evropi.

Za naš radio je spregovoril skrbnik razstave Alessio Geretti in o razstavi ''Moč in milost: sveti zavetniki Evrope'' in dejal, da je razstava jasno izpostavlja krščanske korenine evropske civilizacije, ki ne izhajajo iz mnenj in razprav, pač pa iz zgodovinskih izkustev, saj so krščanske korenine Evrope dejstvo in ne domneva, o kateri bi se razpravljalo. Na drugi strani pa je razstava ponovno obnovila povezavo med vero in lepoto. Lepota je oblika popolnosti, s katero je v življenju človeštva mogoče izraziti dotik božje milosti. Iz kulturnega vidika je razstava želela zgodovino zahodne civilizacije predstaviti skozi zgodovino svetosti. Na novinarsko vprašanje o pomenu razstave za Italijo v današnjem času, je Geretti odgovoril, da je šlo za povabilo k občudovanju čudovite dediščine, ki jo je evropski civilizaciji zapustilo krščanstvo v 20. stoletju. Gre torej za povabilo k zavedanju naših krščanskih korenin. Je spodbuda, da tudi mi sami nadaljujemo pot, ki so jo začrtali številin svetniki in sprejmemo izziv, da postanemo svetniki našega časa. Je pa to tudi spomin na plodno sodelovanje med umetnostjo in vero na eni strani ter med političnim življenjem in vero na drugi strani.