Italijanska škofovska konferenca pripravila program delovanja za obdobje 2010-2020
ITALIJA (sobota, 30. januar 2010, RV) – V prvi polovici tega tedna
je v Rimu zasedal stalni svet Italijanske škofovske konference in pripravljal okvirni
program za desetletje 2010-2020. K zbranemu študijskemu gradivu poslej sodi tudi govor
predsednika Italijanske škofovske konference, genovskega nadškofa kardinala Angela
Bagnasca. Ta je v dolgem govoru podal teološko, duhovno in pastoralno analizo stanja
Cerkve v Italiji. V svoja izvajanja je vključil potek gospodarske krize v Italiji,
kaj je storila italijanska vlada, da je posledice svetovne krize obdržala v dokaj
sprejemljivih razmerah, kako je Cerkev v Italiji sodelovala pri reševanju težkega
stanja milijonov vernikov, ki so se nenadoma znašli v težjih in težkih okoliščinah
in kako ji je pri tem pomagal nauk sedanjega papeža Benedikta XVI. Kardinal Bagnasco
je v svojem govoru nanizal tudi vrsto rešitev, med katerimi naj navedemo le naslednjo.
Ob
koncu govora, je dejal kardinal zbranim škofom, bi vam rad zaupal svoje sanje, tiste,
ki jih sanjamo z odprtimi očmi in ki nam narekujejo smer po kateri naj se podamo.
Medtem ko vedno opogumljamo katoličane, ki zavzeto delujejo v politiki, naj ravnajo
dosledno s svojo vero, ki vključuje in dviga vsakršno delovanje in človeške vrednote,
si želim, da bo obdobje, ki je pred nami, vendarle vzgojilo nov generacijo državljanov
in katoličanov, ki se bodo sredi preizkušenj današnje kulture pripravili, da bodo
modro delovali v njeni sredi in se bodo pri tem zavedali, da je skrb za javne zadeve
vzvišena in silno pomembna, ker je sposobna zaznamovati usodo vseh ljudi. Hkrati si
želim, da bo nov rod katoličanov za takšno delovanje pripravljen dati svoje najboljše
miselne napore, svoje načrte in svoje dni. Vem, da je za uspeh v takšnem podvigu potrebna
obilna Božja milost, pa tudi ljudje, ki bodo sprejeli takšne napore in vlaganja. Za
vse to pa je potrebna tudi krščanska skupnost, v kateri se bodo verniki laiki naučili
zavzeto živeti Božjo skrivnost v svojem življenju in se bodo vadili v temeljnih dobrinah
svobode, resnice in samozavesti. Nujno namreč potrebujemo može in žene, ki so s pomočjo
Svetega Duha sposobni utelesiti te vzvišene cilje in jih vnesti v zgodovino, ne da
bi pri tem iskali sicer utemeljeno lažjo pot, ampak bolj resnično življenje, ki bolje
uresniči Božji načrt o človeštvu, ki tekom časa v drugih prebuja občudovanje, tudi
v tistih, ki se ravnajo po drugačnih logikah.
Te zamisli, ki se zdijo skoraj
kot sen, je mogoče uresničiti konkretnimi dejavnostmi, je nadaljeval kardinal Bagnasco.
Kristjani želimo in delujemo, da temeljne vrednote naše civilizacije kot so: človeško
življenje, pa kakršnokoli že je, družina, ki jo sestavljata mož in žena in je utemeljena
na zakramentu zakona, odgovornost za vzgojo, solidarnost z drugimi še posebej s slabotnimi,
delo kot možnost osebnega uresničenja, skupnost kot dobra prihodnost, ki združuje
ljudi in jih približuje stvarnemu cilju, da vse navedene in druge vrednote oblikujejo
razumske predpostavke za vsako nadaljnje prizadevanje. Zato naj nov rod kristjanov
in politikov vse to vzame kot stvarnost, ki se ji ni mogoče odreči ne na ravni programiranja
kot tudi ne na ravni uresničevanja. Zato ni naključje, da je danes ves splet delovanja
na družbeni ravni po sodbi Cerkve v korenini človeške narave in je zastavljen kot
delo za človekov celostni razvoj. Krščanski pristop k družbeni problematiki se mnogim
zdi preveč idealen, skorajda sanjski, je pa res, da je prav tako stvaren in uresničljiv.
Dokaz za to je raven ravoja družb, kjer kristjani že stoletja zavzeto delujejo na
družbeni ravni, od druge polovice 19. stoletja dalje pa je njihova prisotnost v vodenju
družbene dinamike množična, v nekaterih primerih pa dobesedno masovna in se navdihuje
v družbenem nauku Cerkve.
Res pa je, kot je dejal kardinal Angelo Bagnasco,
da sedanji čas potrebuje nov profil krščanskih politikov, ki bodo morali v vrsti pogledov
preseči kakovost in obseg delovanja na družbeni ravni, kot smo jo doslej občudovali
pri očetih evropskih združevalnih procesov in drugo po svetu, če želimo, da bo sedanja
in prihodnja civilizacija ohranila svoj krščanski navdih in vrednote.