Papež sprejel predstavnike osmih papeških akademij
VATIKAN (četrtek, 28. januar 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes
v Klementovi dvorani sprejel okrog 360 članov osmih papeških akademij, ki so te dni
v Rimu zbrani na letnem javnem zasedanju, med katerim bodo tudi podelili Odlikovanja
papeških akademij. Tematika letošnjega javnega zasedanja je v znamenju leta duhovništva,
namreč Teološko izobraževanje duhovnikov.
Sveti oče je člane papeških akademij
sprejel na bogoslužni praznik svetega Tomaža Akvinskega, velikega učitelja Cerkve,
in jim na začetku svojega nagovora dejal, da ne bodo govorili o preteklih velikih
zaslugah, ampak o nujno potrebnih prihodnjih prizadevanjih v službi ljudi. Današnja
kultura in še bolj verniki nas vse spodbujajo, je dejal sveti oče, da razmišljamo
o delovanju Cerkve na raznih področjih, kjer se pojavljajo nove problematike. Nekatere
se pojavljajo celo na področjih, na katerih že delujete, je dejal papež zbranim akademikom,
kot so filozofske in teološke raziskave, razmišljanja o vlogi Božje Matere, nadalje
zgodovinske študije, mučeniška pričevanja v preteklosti in sedanjosti ter dialog med
krščansko vero in umetniškim ustvarjanjem. Poklicani ste, da na teh občutljivih področjih
raziskovanja ponudite kakovostne in zavzete rešitve, ki bodo na razpolago Cerkvi pa
tudi Svetemu sedežu, da bo lahko na primerni ravni vodil dialog s sedanjimi kulturami
in učinkovito odgovarjal na vprašanja ter izzive na področjih znanja in človeških
izkušenj.
Večkrat sem zatrdil, je dejal papež, da sodobno kulturo močno zaznamuje
relativizem in zgolj osebni pristop k stvarnosti, pa tudi površne in mestoma celo
banalne metode in drže, ki škodujejo raziskavam in razmišljanjem, posledično pa tudi
dialogu in izmenjavi stališč med osebami. Zato je nujno potrebno ponovno ustvariti
bistvene pogoje za stvaren in globok študij ter raziskave, da bi dialog potekal razumno
in bi se učinkovito soočali z raznimi tematikami, ki bodo koristne za celosten človekov
razvoj. Na današnja pomankljiva vrednostna in moralna izhodišča, ki posebej krnijo
družbeno sožitje in še zlasti celostno vzgojo mladega rodu, moramo odgovoriti na miselni
in praktični ravni z vrednotami in resnico, močnimi razlogi za življenje in upanje,
ki bodo lahko in morajo zanimati vse, zlasti še mlade. Taka prizadevanja morajo biti
posebej prisotna v zgojnih zavodih za duhovnike, kot to zahteva leto duhovništva.
Sveti
oče je del svojega nagovora papeškim akademikom namenil dialogu med kulturami po vzoru
svetega Tomaža Akvinskega. Temu žlahtnemu mislecu, je dejal papež, je uspelo rodovitno
soočanje tako z arabsko kot judovsko miselnostjo tistega časa, saj je s pomočjo izročila
grške filozofije ustvaril izredno teološko sintezo, v kateri je izrazil popolno soglasje
med vero in razumom. To veliko novost so zaznali že njegovi sodobniki, še prej pa
Tomaževi študentje, ki so z velikim zanimanjem poslušali nove tratkate med njegovimi
predavanji. Njegov življenjepisec Giuglielmo da Tocco namreč poroča o izredni pedagoški
izvirnosti svetega Tomaža Akvinskega in pravi, da je uvajal nove tematike, na nov
in bolj jasen način reševal znanstvene tematike in uvajal nove dokaze. Zato njegovi
poslušalci niso mogli dvomiti, da ga je Bog vedno razsvetljeval z novo lučjo, ker
sicer ni mogoče učiti in pisati nove reči, če od Boga ne bi prejemal novih navdihov.
Takšne nove pristope k zakladu vere potrebujemo tudi danes, je zaključil sveti oče
svoj nagovor članom papeških akademij.