VATIKAN (sreda, 27. januar 2010, RV)– Papež Benedikt XVI. se je danes,
ko svet obeležuje mednarodni dan spomina na holokavst, ob koncu splošne avdience v
avli Pavla VI. v Vatikanu spomnil žrtev holokavstva in izrazil upanje, da se takšna
tragedija ne bi nikoli več ponovila. Z ganjenimi dušami mislimo na neštete žrtve slepega
rasnega in verskega sovraštva, ki so bili podvrženi deportaciji, ujetništvu ter smrti
na nesmiselnih in nečloveških krajih. Spomin na ta dejstva, zlasti še na tragedijo
holokavstva, ki ga je utrpel judovski narod, razvnema vedno bolj prepričljivo spoštovanje
dostojanstva sleherne osebe, saj se vsi ljudje zaznavajo kot ena sama velika družina.
Vsemogočni Bog, razsvetli srca in um, da se takšne tragedije ne bi nikoli več ponovile,
je poudaril sveti oče. Holokavst in pričevanja preživelih po njegovih besedah svetu
odkrivajo grozote zločinov nezaslišane krutosti, zagrešene v taboriščih izstrebljanja,
ki jih je zgradila nacistična Nemčija. Sveti oče je še pojasnil, da se mednarodni
dan spomina na holokavst, ki letos poteka na temo Dediščina preživetja, obeležuje
prav na obletnico osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Oswiecim
27. januarja leta 1945. Posvečen je tako žrtvam nacističnih zločinov, zlasti še judom,
ki so bili žrtve načrtnega uničenja, kot tudi vsem tistim osebam, ki so preganjane
skušali zaščititi, čeprav so pri tem tvegali svoje lastno življenje. Mednarodni dan
spomina na holokavst je 27. januarja leta 1945 uvedla Organizacija združenih narodov,
ki je ob tej priložnosti države članice pozvala, naj izdelajo ustrezne vzgojne programe,
ki bodo mladim rodovom na ustrezen način posredovali informacije o holokavstvu, civilno
družbo pa spodbudili k poglobitvi zavesti o tem tragičnem dogajanju.
Sv.
Frančišek Asiški - velikan svetosti
Papež Benedikt XVI. je sicer katehezo
na današnji splošni avdienci posvetil svetemu Frančišku, velikanu svetosti, človeku
dialoga in učitelja ljubezni do Boga in do stvarstva, ki še danes privlači številne
ljudi vseh starosti in vseh veroizpovedi. Kot je dejal sveti oče, je sveti Frančišek
Asiški še vedno predstavlja vzor v svetosti, krščanskega veselja, medverskega dialoga,
ljubezni do Cerkve in do Stvarstva. Pričevanje svetega Frančiška, ki je uboštvo ljubil
zato, da bi lahko Kristusu sledil s popolno predanostjo in svobodo, je za nas še vedno
povabilo h gojenju notranjega uboštva, da bi lahko rasli v zvestobi Bogu ter združevali
zmerni slog življenja in razdvojenost od materialnih dobrin, je dejal rimski škof.
Sv. Frančišek kot navdih za dnose med kristjani in muslimani
Ko
je govoril o Frančiškovi prenovi Cerkve, je papež poudaril, kako je ustanovitelj frančiškanskega
reda trdil, da je sleherna karizma dar Svetega Duha in je zato v službi Skrivnostnega
telesa, ki je Cerkev. Zato je Frančišek po papeževih besedah vedno deloval v polni
predanosti cerkvenim oblastem. V življenju svetnikov ni kontrasta med preroško karizmo
in karizmo oblasti. Če pa pride do kakšne napetosti med njima, svetniki zmorejo potrpežljivo
čakati na čase Svetega Duha, je dejal Benedikt XVI. Izpostavil je še Frančiškov odnos
do muslimanskega sultana, rekoč, da je ta priljubljeni svetnik v času, ko se je bil
boj med krščanstvom in islamom, učinkovito prehodil pot dialoga, oborožen zgolj s
svojo vero in svojo osebno blagostjo. Je zgled, v katerem bi se morali tudi danes
navdihovati odnosi med kristjani in muslimani ter pospeševati dialog v resnici, medsebojnem
spoštovanju in razumevanju.