Šesti dan molitvene osmine za edinost kristjanov:
"Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?" 

RIM (sobota, 23. januar 2010, RV) – Med letošnjo molitveno osmino vsi kristjani molimo, da bi se v nas uresničevalo Jezusovo naročilo: "Vi ste priče teh reči". Danes, na šesti dan molitvene osmine goreče prosimo, da bi pričevali s svojo zvestobo Svetemu pismu: "Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?"
 
Prvo kar moramo povedati ob tej izpovedi učencev na poti v Emavs je to, da sta bila enkratno počaščena, saj sta iz ust samega vstalega Gospoda slišala kaj Pisma govorijo o Njem in o njegovem vstajenju. Skrivnosten sopotnik je učencema odpiral Pisma, je rečeno v slovenskem prevodu. Nekaj podobnega je doživel samo še neverni apostol Tomaž, ki ga je vstali Gospod vpričo zbranih apostolov povabil naj poliži svoje roke v njegove rane in naj ne bo neveren, ampak veren.

Vrnimo se k Jezusovem odpiranju Pisem. Nikoli namreč ne smemo prezreti dejstva, da je Jezus iz Nazareta, vstali in poveličani Gospod, vrhunec in vsebina razodetja. Vse, kar Pisma o njem poročajo, govorijo, nam nanznanjajo, je dejansko Božje pričevanje o Odrešeniku, ki je verodostojno, je merodajno, je norma fidei – merilo vere. To načelo je prisotno tudi v Nicejsko-carigrajski veroizpovedi, kjer izpovedujemo: »In tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju Pisma.« Pri tem ni odveč naglasiti, da je izpovedovanje vere v Kristusov in naše vstajenje najtesneje povezano s pričevanjem Pisma!

Učenca na poti v Emavs sta doživela, sta bila priči izjemnemu dogodku v zgodovini razodetja. Sama sta to celovito dogajanje povzela s trditvijo in vprašanjem: "Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?" Najprej je tu trditev, da je njuno srce gorelo v njima, ko sta iz ust vstalega Gospoda poslušala, kako govori Bog in človek, ki je vstal od mrtvih. Govorjenje Vstalega ni bilo običajen opis nenavadnega dogodka, ampak pravo razodetje o vstajenju. Vstali Gospod jima je govoril o tem, kar je dejansko bil, torej vstali, poveličani Kristus. Kar je povedal je bilo čisto razodteje v najbolj popolnem pomenu besede, ker je govoril o tem, kar je, vstali Gospod. Njuno srce pa je gorelo v njima tudi, ko jima je odpiral Pisma, ko ju je uvajal, kako naj razumeta zapisano razodetje, ki je bilo vodilo izvoljenega ljudstva. Tudi to odpiranje Pisma je bilo razodetje, ker je prihajalo od vstalega Gospoda. Učenca na poti v Emavs sta celotno dogajanje dojela v smislu, da je Kristusovo vstajenje od mrtvih uresničilo napovedi stare zaveze, še več, da je Gospodovo vstajenje od mrtvih postalo ključ, ki odpira Pisma. Po Jezusovi razlagi vstajenja in, kako Pisma govorijo o tem dogodku, sta njuni srci goreli v njima tudi zaradi novih vsebin, ki so prihajale iz Pisma.
 
Učenca na poti v Emavs sta torej bila izbrani priči izjemnega dogodka v zgodovini razodetja, ko jima je vstali Gospod razlagal svoje vstajenje in jima odpiral Pisma. Vsem svojim učencem v vseh časih in po vsem svetu, pa je vstali Gospod po vnebohodu poslal Svetega Duha, da nas pouči in spomni vsega, kar je učil in nam zapovedal, ker bo iz Njegovega jemal. Naša poklicanost, da bi pričevali s svojo zvestobo Svetemu pismu temelji na tej obljubi vstalega Gospoda.