Kardinal Leonardo Sandri opozoril na razmere v Eritreji in mednarodno oblast pozval k pomoči

VATIKAN (petek, 22. januar 2010, RV) – V sredo se je v Vatikanu zaključilo zasedanje Združenja za pomoč Vzhodnim cerkvam, ki so se ga udeležili predstavniki različnih katoliških organizacij, iz desetih zahodnih držav. Srečanja sta se prav tako udeležila apostolski nuncij v Izraelu in apostolski delegat v Jeruzalemu nadškof Antonio Franco ter apostolski nuncij v Sudanu in Eritreji nadškof Leo Boccardi. V središču pogovorov je bilo vprašanje ekonomskega vzdrževanja duhovnikov v Vzhodnih katoliških cerkvah, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi ter na Bližnjem vzhodu, udeleženci pa so se poleg tega še posebej posvetili razmeram, v katerih se nahajajo Vzhodne katoliške cerkve v Eritreji, Etiopiji in Iraku.

O razmerah Cerkve v Eritreji je za naš radio spregovoril prefekt Kongregacije za Vzhodne cerkve kardinal Leonardo Sandri in dejal, da bi mednarodna oblast morala poseči in pomagati Eritreji pri reševanju konfliktov in pri izhodu iz velike revščine, v kateri se država nahaja. Kot je dejal kardinal Sandri, je kongregacija med zasedanjem želela pozornost organizacij, ki se posvečajo pomoči Vzhodnim cerkvam, usmeriti na razmere v Eritreji, ki je zelo preizkušena z gospodarskega, socialnega in političnega vidika, vlada namreč skrajna revščina in vlada velika vrzel glede vsega, kar je povezano s človekovimi pravicami, človekovim dostojanstvom in osebno svobodo. Kardinal Sandri je kot primer navedel, da kristjani, bogoslovci ali duhovniki ne morejo zapustiti države preden ne dopolnijo 48 let, izobraževanje v tujini je torejnemogoče. Politična in splošna družbena klima vpliva seveda tudi na življenje Cerkve, ki potrebuje zunanjo pomoč, da bi nadaljevala s svojimi dejavnostmi na področju izobraževanja, zdravstvene pomoči in z ostalim delom. Zaradi tega je kardinal Sandri tudi pozval mednarodne oblasti, da svojo pozornost posebej usmerijo na Eritrejo in ji pomagajo rešiti konflikte, ki jih ima predvsem s sosednjo Etiopijo, izpostavil pa je tudi, da je država stisnjena v primež velike prehrambene krize.