Sveti sedež predstavil osnovne smrenice zasedanja posebne škofovske sinode za Bližnji
vzhod
VATIKAN (sreda, 20. januar 2010, RV) – Sveti sedež je včeraj predstavil osnovne
smernice (Lineamenta) zasedanja posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod, ki bo potekalo
v Vatikanu od 10. do 24. oktobra letos, na temo: Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu:
občestvo in pričevanje, s poudarkom na besedah iz Apostolskih del »Množica
teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša« (Apd 4, 32).
Škofovska
sinoda za Bližnji vzhod bo pastoralne narave
Škofovska sinoda za Bližnji
vzhod bo predvsem pastoralne narave, prav tako pa se bo dotaknila aktualnega položaja
Katoliške cerkve na Bližnjem vzhodu, kot je na tiskovni konferenci v Vatikanu dejal
generalni tajnik Škofovske sinode nadškof Nikola Eterović. Po njegovih besedah se
bo sinode udeležilo okrog 150 sinodalnih očetov, med njimi bodo vsi škofje z območja
Bližnjega vzhoda, kjer živi 17 milijonov kristjanov. Delovni dokument sinode (Instrumentum
laboris) bo papež Benedikt XVI. izročil predstavnikom Vzhodnih katoliških cerkva junija
letos med svojim apostolskim potovanjem na Ciper. Kot je zatrdil nadškof Eterović,
Katoliška cerkev želi, da bi v Jezusovi deželi bilo videti ne le skale, ampak tudi
osebe, ki bodo tem skalam dajale občutek življenja in cerkvenega občestva.
Kristjan
je poklican biti božji sodelavec
Dokument s smernicami za približujočo
se škofovsko sinodo med drugim izpostavlja težke razmere tamkajšnje Cerkve, politične
konflikte in versko svobodo, poudarja pomen vzgoje in izobraževanja kristjanov, vlogo
dialoga, nujno ločitev med verskim in političnim področjem. V ospredje je postavljena
naloga kristjanov na Bližnjem vzhodu, da namreč s svojo prijateljsko držo do judov
in muslimanov, Izraelcev in Palestincev, zrušijo zid strahu, nezaupanja in sovraštva.
Pri tem je izpostavljena poklicanost kristjanov v družbi in za družbo, in sicer v
duhu vere, ki je vpeta v družbeno življenje, bistvenega pomena pa je njihovo sodelovanje
z Bogom. Kristjan je vedno postavljen pred izziv, da med težavami ohrani upanje, tisto
upanje, ki je bilo rojeno v Sveti deželi in ki že 2000 let ljubi vse narode in vse
osebe v težavah. Upanje pa pomeni, lastno zaupanje položiti v Boga, sodelovati z Bogo
in biti božji sodelavec.
Tudi kristjani so žrtve vojne v Iraku
Pomembno
vprašanje, ki je postavljeno pred sinodalne očete, se nanaša na prihodnost kristjanov
na Bližnjem vzhodu, saj je njihova prisotnost trenutno zelo majhna. V tem kontekstu
je tudi govora o ključni vlogi svetovne politike, ki bistveno vpliva na odločitve
kristjanov, ali bodo ostali na Bližnjem vzhodu. Glede trenutnih razmer je rečeno,
da je vojna v Iraku terjala številne žrtve med vsemi Iračani, vendar pa so bili kristjani
glavne žrtve, v kolikor predstavljajo najmanjšo in najšibkejšo skupnost v iraški družbi.
Izpostavljena je izraelska okupacija palestinskega ozemlja, ki otežuje vsakodnevno
življenje, ter potreba po pomoči svetovne politike, pri čemer pa dokument posebej
poudarja, da če gre po eni strani za politično vprašanje, se po drugi ne sme pozabiti,
da obstaja tudi versko vprašanje.
Pomen dialoga. Ločitev politike in religije.
Smernice za škofovsko sinodo vsebujejo tudi poudarek na dialogu, tako
med škofi in verniki Katoliške cerkve kot med Katoliško cerkvijo in ostalimi krščanskimi
skupnostmi. Glede odnosa z judovsko skupnostjo je narejen poudarek na ločevanju med
verskim področjem in političnim področjem, priporoča pa se izogibanje temu, da bi
ideološki politični nazori načeli versko povezanost med judovstvom in krščanstvom,
ki temelji na povezanosti med staro in novo zavezo.
Kristjani obravnavani
kot nedržavljani
Kar se tiče muslimanov v dokumentu piše, da so odnosi
med kristjani in muslimani težki, predvsem zato, ker muslimanska skupnost ne dela
razlike med religijo in politiko, kar kristjane postavlja na raven nedržavljanov.
V nadaljevanju je tudi izpostavljeno, da širjenje političnega islamizma povzroča proizvaja
ekstremizem, ki je grožnja za vse, tako kristjane kot muslimane, in se ji je zato
treba skupaj zoperstaviti. Kot najboljša pot je izpostavljena pedagogika miru.