Papež med obiskom rimske sinagoge: Judje in kristjani so poklicani skupaj pričevati za enega Boga in deset božjih zapovedi, ki so pomemben etični zakonik za celotno človeštvo. 

RIM (ponedeljek, 18. januar 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj, ko je potekal tudi dan za dialog med katoličani in judi, obiskal rimsko sinagogo. Šlo je za zgodovinski dogodek, med katerim je papež poudaril, da je pot prijateljstva med obema skupnostma neobhodna. Judje in kristjani so namreč po papeževih besedah poklicani skupaj pričevati za enega Boga in deset božjih zapovedi, ki so pomemben etični zakonik za celotno človeštvo. Tudi veliki rabin judovske skupnosti v Rimu Riccardo DI Segni je izpostavil, da kljub odprtim problemom in nerazumevanjem, obstajajo skupni cilji, ki jih je treba postaviti na prvo mesto.

Srečanje med papežem in judovsko skupnostjo v sinagogi se je začelo z petjem 133 Psalma: »Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje složno prebivajo skupaj!« Čeprav so bili izpostavljeni različni pogledi, je srečanje potekalo v prijateljskem in prisrčnem vzdušju. Predsednik judovske skupnosti v Rimu Riccardo Pacifici je spregovoril o dogodku, ki je v odnosih med judi in kristjani pustil globoko sled. Z vidno ganjenostjo je pripovedoval o svojem očetu in stricu, ki sta v času preganjanja judov našla zatočišče v samostanu sester svete Marte v Firencah. In čeprav so rane še vedno odprte, je dejal Pacifici, se dialog med judi in katoličani lahko in mora nadaljevati. Med srečanjem je bila izpostavljena tudi domnevna tišina papeža Pija XII. glede holokavsta, na kar je namignil tudi veliki rabin rimske judovske skupnosti Riccardo Di Segni in nato dodal, da kljub dramatični zgodovini, odprtim problemom in razhajanjem med skupnostma obstajajo enaka mnenja in skupni cilji, ki se jih mora postaviti na prvo mesto.

Tudi papež Benedikt XVI. je v svojem govoru spregovoril o tragediji holokavsta, tem vrhuncu sovraštva, do katerega pride takrat, ko človek pozabi na Stvarnika. Spomnil je na številne rimske jude, odtrgane od svojih domov, odpeljane v Awschwitz in tam ubite. Žal so mnogi ob tem ostali ravnodušni, je dejal papež, vendar pa so se številni, med njimi tudi italijanski katoličani, podprti s svojo vero in krščanskim naukom, odzvali pogumno. Odprtih rok so pomagali pobeglim judom in s tem pogostokrat tvegali tudi lastno življenje. Tudi Sveti sedež je judom nudil pomoč, pogostokrat skrito in zamolčano, je dejal Benedikt XVI.

Sveti oče je izpostavil neobhodno pot prijateljstva med judi in katoličani ter ponovil besede papeža Janeza Pavla II., izrečene v Sveti deželi leta 2000, ko je poljski papež prosil odpuščanje za trpljenje judov v zgodovini. Cerkev je vedno obsojala napake svojih otrok in prosila odpuščanje za vse tisto, kar je na kakršenkoli način prispevalo k ranam antisemitizma in protijudovstva, je dejal papež in poudaril, da so te rane lahko za vedno ozdravljene. Papež Benedikt XVI. je pri tem ponovno pokazal na skupne korenine in globok odnos, ki povezuje Cerkev z judi, ki jih je Gospod izbral, da prvi sprejmejo njegovo besedo. Prav tako je spomnil na trajno vrednost desetih božjih zapovedi za jude in za kristjane, ki predstavlja pomemben etični zakonik za celotno človeštvo. Nato pa orisal tri skupna področja sodelovanja med obema skupnostma. Najprej je to priznanje in pričevanje o enem Bogu, s čimer se lahko zoperstavi številnim drugim bogovom in idolom, h katerim se zateka današnji človek. kot drugo področje sodelovanja je sveti oče navedel zaščito življenja pred vsakršno nepravičnostjo in nasiljem, kar pomeni priznanje vrednosti vsake šloveške osebe, ustvarjene po božji podobi. Tretje področje pa je podpora in spodbujanje svetosti družine, ki je temeljna celica družbe. V družini namreč osebni in skupni, zvesti in dokončni »da« med možem in ženo, odpira prostor za prihodnost, za pristno človeškost in za dar novega življenja.

Papež je z gotovim prepričanjem zatrdil, da med judi in katoličani obstaja skupna volja za nadaljevanje odprtega in iskrenega dialoga. Kristjani in judi si namreč delijo skupno duhovno dediščino, molijo k istemu Bogu, imajo iste korenine, a pogostokrat med seboj ostajajo nepoznani. Pri tem je papež pozval k skupnemu prizadevanju za dialog, vzajemno spoštovanje, naraščajoče prijateljstvo in skupno pričevanje pred izzivi današnje dobe, ki nas pozivajo k sodelovanju za dobro človeštva.