Duhovna misel za drugo nedeljo med letom: Kar koli vam reče, storite!
Na drugo navadno nedeljo naju Cerkev vabi v molitev za edinost kristjanov. Sirska
liturgija ima pred pozdravom miru prošnjo za blagoslov, ki se glasi takole: Gospod,
naš Bog, usposobi nas, da si bomo odžejali svoje duše in duhovno napolnili svoja srca
z novim vinom tvojega Duha Tolažnika ... Vsemogočni Oče usposobi nas, da bo vsak izmed
nas s svojim bližnjim delil mir z Božjim in svetim poljubom iz ljubezni do našega
Gospoda in Boga. Pred tvojim obličjem, Gospod Bog, upogibamo svojo glavo v znamenje
češčenja.
Mir je globoko povezan z vinom Svetega Duha, z ljubeznijo Gospoda
Jezusa in češčenjem Boga. O tem govori odlomek o svatbi v galilejski Kani, ki ga beremo
pri bogoslužju. Jezus spremeni vodo v vino. S tem začne vse svoje ostale čudeže in
pokaže svojo moč, da bi lahko učenci verovali vanj. Če se še natančneje ozreva na
ta odlomek, odkrijeva še veliko globlji pomen. V Janezovem evangeliju zelo pogosto
prav pripovedne podrobnosti odprejo nepričakovana in močno simbolična obzorja. Odprejo
besedilo, da v resnici ono bere nas, ki ga beremo.
Čudež spremenjenja vode
v vino ni prvi v časovnem, ampak je prvi v simboličnem smislu. Pokaže Jezusov program
in smisel njegovega delovanja. Vsi ostali čudeži, ki bodo opisani, bodo le izraz tega,
kar se je začelo na svatbi v galilejski Kani. Vsi čudeži so zajeti v časovni lok med
Kano in trenutkom, ko pride Jezusova ura, ki zaenkrat še ni napočila. Kana pomeni
sedanjost. Ko pa pride Jezusova ura, bo sijaj Božje ljubezni zažarel v vsem svojem
žaru. Božja slava je namreč razodevanje njegove neskončne ljubezni do vsakega človeka
in vseh ljudi vseh časov. Ta ljubezen bo v vsej moči zasijala na križu, ko bo Jezusova
ura dopolnjena, njegova srčna stran prebodena, mi pa poživljeni z njegovo vodo in
krvjo, ki sta simbola krsta in evharistije, vino Svetega Duha, ki ga bo izlil na vse
nas.
Odlomek o galilejski Kani se prične z določitvijo časa: „Tretji dan je
bila svatba v galilejski Kani.“ Janez postavi Jezusovo delovanje po krstu v idealno
strukturo enega tedna, ki je simbol tedna, v katerem je Bog ustvarjal svet. Svatba
v galilejski Kani se zgodi na šesti dan, ko Jezus deluje v pričakovanju, da se njegova
ura dopolni in se v celoti pokaže njegova ljubezen do ljudi.
Pripoved se ne
vrti okrog ženina in neveste, o katerih ne pove ničesar. Vse je osredotočeno na Jezusov
poseg in njegove učence. Jezus je povabljen na svatbo. Svatba je simbol stare zaveze,
ki jo je Bog sklenil z Abrahamom in drugimi očaki. Na tej svatbi ni vina. Vino lahko
prinese le Mesija. Vino je simbol ljubezni in veselja. Vino je simbol izpolnitve obljub,
ki jih je Bog dal svojemu ljudstvu. Pomanjkanje vina opazi Marija, Jezusova mama,
ki pripada stari zavezi. Njena zvestoba Bogu ji omogoči, da je v Jezusu sposobna videti
Mesija. Zaradi tega se polna zaupanja obrne na služabnike in jim reče: „Kar koli vam
reče, storite!“ Stara zaveza je lahko upala le v očiščevalno moč vode, ki ni zmogla
odstraniti greha, ampak je človeka lahko osvobodila vsaj zatiranja krivde. Jezus služabnikom
ukaže, naj zajamejo vodo in jo nesejo gostom k mizi. Ko podari vino, uresniči prehod
iz stare v novo zavezo. Vino je simbol neposredne in osebne izkušnje odnosa z Bogom,
ki prinaša veselje in nama omogoča ljubiti. Kajti: „Postava je bila namreč dana po
Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu“ (Jn 1,17). To, kar je
starozavezna postava obljubljala, je Jezus v polnosti omogočil. Sedaj je mogoče živeti
tisto, po čemer človeško srce najbolj hrepeni in kar si najbolj želi: človek lahko
končno živi v miru s svojim Bogom v vzajemni ljubezni, ki jo je spet sposoben živeti.
Vse to se bo najbolj videlo v Jezusovi uri, ko bo na križu zažarela njegova neskončna
ljubezen. Z darom Svetega Duha bo ta ljubezen postala korenina življenja in delovanja
vseh Jezusovih učencev in Božje znamenje za ves svet.