Papeške misijonske družbe ameriške celine leto 2010 posvetile božji služabnici Paulini Mariji Jaricot

AMERIKA (petek, 8. januar 2010, RV) – Nacionalni direktorji Papeških misijonskih družb ameriške celine, so se odločili, da leto od 9. januarja 2010 do 9. januarja 2011 posvetijo božji služabnici Paulini Mariji Jaricot. V tem letu se bodo poglobljali v njeno življenje in preko izkušnje te mlade laikinje, ustanoviteljice Papeških misijonskih družb, okrepili svojo misijonarsko identiteto. Leto posvečeno Paulini Jaricot, ki jo je za častito božjo služabnico razglasiv papež Janez XXIII. leta 1963, želi ponvno prebuditi duhovno gorečnost in ohraniti pristno veselje za evangelizacijo, tudi kadar je potrebno sejati s solzami. Pauline Marie Jaricot se je rodila 22. julija 1799 v Lyonu v Franciji, kot sedma hči v meščanski družini. Ko je dopolnila 17 let je po težki bolezni in smrti njene mame začela goreče moliti in se posvečala globokemu duhovnemu iskanju. Mlada je vstopila v združenje pariške misijonske družbe, ki se je posvečala molitvi in finančni podori misijonov na Daljnem vzhodu. Papež Leon XIII. je 13. junija 1881 v pismu Juliji Maurin zapisal, da je Pauline s svojo vero, zaupanjem, duhovno močjo, ljubeznivostjo ter vedrim sprejemanjem svojih križev postala prava Kristusova učenka. V želji, da bi se delo širjenja evangelija na vse konce sveta, ki ga je začela mlada Pauline, nadaljevalo, je Leon XIII. vse katoličane v Franciji spodbudil k poglobitvi svoje poklicanosti Kristusovih pričevalcev. Pauline Jaricot je osnovala dejavnost, ki je trajno rasla in se širila po vsem svetu in ki vsako leto podpre na tisoče projektov evangelizacije. Božja služabnica Pauline Jaricot nas vse vabi, da smo bolj pozorni do revnih in jih vedno bolj ljubimo. Papeško misijonsko delo Amerike se v skladu z dokumentom iz Aparecide zaveda, da poslanstva oznanjevanja ni mogoče ločiti od solidarnosti z revnimi. Papeško misijonsko delo se jasno zaveda, da obstajajo revne cerkvenih skupnosti, ki za svoje delovanje nimajo dovolj sredstev in jim je nujno treba pomagati, kakor so to počele že prve krščanske skupnosti, ki so s konkretno pomočjo izkazale svojo ljubezen bratom v potrebi.