Papež na praznik Gospodovega razglašenja daroval sveto mašo in poudaril, da današnjemu
človeku manjkajo prava ponižnost, pogum in otroško srce
VATIKAN (sreda, 6. januar 2010, RV) – Na današnji praznik Gospodovega razglašenja
je papež Benedikt XVI. v vatikanski baziliki daroval slovesno sveto mašo. V pridigi
spregovoril o treh modrih, ki so se sledeč zvezdo prišli poklonit malemu Jezuščku
v jaslicah, posebej pa je izpostavil, da današnjemu človeku manjka prava ponižnost,
pogum in otroško srce, da bi v Jezusu prepoznal Odrešenika.
Modri z vzhoda
so bili prvi v dolgi vrsti tistih, ki so skozi zgodovino znali prepoznati sporočilo
zvezde, znali hoditi po poteh, ki jih kaže Sveto pismo, in znali najti Njega, ki je
dozdevno slaboten in občutljiv, a je edini, ki lahko človeškemu srcu pokloni največjo
in najglobljo radost, je dejal sveti oče. V otroku Jezusu se razodeva čudovita resničnost,
da nas Bog pozna in nam je blizu, da se njegova veličina in moč ne izražata z logiko
tega sveta, temveč z logiko nebogljenega otroka, katerega edina moč je moč ljubezni,
izročena človeku. Darove svetih treh kraljev, torej zlato, dišave in miro, je papež
označil za znamenje pravičnosti in podrejenosti, priznanje Jezusove oblasti, zaradi
česar se modreci niso več mogli nadaljevati svoje prejšnje poti in se vrniti k Herodu.
Za vedno so stopili na pot Otroka, opustili pot mogočnežev in stopili na pot ljubezni,
ki edina lahko spremeni svet. In ne le modri. Od njihovega dejanja naprej se je začelo
nekaj novega, je nadaljeval Benedikt XVI., začrtana je bila nova pot, na svet je prišla
nova luč, ki še vedno sveti. Luč, ki je ni moč spregledati: k Otroku bodo prihajali
ljudje in izžarevali radost, ki jo le On lahko podari. Betlehemska luč še vedno sveti
po vsem svetu, kot je poudaril sveti oče.
V nadaljevanju je izpostavil, da
jaslice ne predstavljajo sanj ali prazno igro, ki je izraz neke čustvenosti, brez
veljave in daleč od stvarnosti, temveč predstavljajo Resnico, ki se širi po svetu.
V otroku Jezusu se razodeva božja moč, ki zbira ljudi vseh časov, da bi pod njegovo
oblastjo prehodili pot ljubezni, ki spreminja svet. Pa vendar se zdi, da je tistih,
ki verujejo v Jezusa Kristusa vedno manj. Mnogi so videli zvezdo, a le redki so razumeli
njeno sporočilo, je dejal sveti oče in izpostavil vprašanje, zakaj nekateri vidijo
in najdejo, drugi pa ne. Kaj odpira oči in srce? Kaj manjka tistim, ki ostanejo ravnodušni,
tistim, ki najdejo pot, a se nanjo ne podajo? Kot je odgovoril papež Benedikt XVI.,
so razlogi prevelika zaverovanost samih vase, zahteva po popolnem spoznanju stvarnosti,
dokončno oblikovana sodba o stvareh, kar naredi srce zaprto in neobčutljivo za Boga.
Prepričani so, da jih je ustvaril ta svet in si ne dovolijo, da bi jih v notranjosti
pretresel Bog, ki se z njimi želi srečati. Svoje zaupanje bolj polagajo vase kot pa
v Njega in ne razumejo veličino Boga, ki je postal majhen, da bi se lahko približal
nam.
To, kar manjka človeku, je prava ponižnost je izpostavil sveti oče, ponižnost,
ki se zna podrediti tistemu, kar je večje. Človeku tudi manjka pravi pogum, ki usmerja
k veri v to, kar je zares veliko, četudi se razodeva kot nebogljeno Dete. Manjka mu
evangelijska zmožnost, da bi v srcu bil otrok, da bi se čudil in izstopil iz sebe
ter se napotil po poti, ki jo kaže zvezda, se podal na božjo pot. A Gospod nas lahko
naredi zmožne, da bomo videli, da bomo odrešeni, je dejal sveti oče Benedikt XVI.