Afrika v letu 2009

VATIKAN(sobota, 2. januar 2010, RV) – Leto 2009 bi lahko v nekaterih pogledih označil kot leto Afrike, saj ga je marca zaznamovalo papeževo potovanje v Kamerun in Angolo, oktobra pa zasedanje druge posebne škofovske sinode za Afriko na temo Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru, ki je potekalo v Vatikanu. Po obeh teh zgodovinskih dogodkih, se sedaj porajajo vprašanja, ali se bodo upanja za duhovni in družbeni razvoj Afrike v novem letu uresničila, kdaj in na kakšen način. O vsem tem je za naš radio govoril pater Enrico Casale, član uredništva jezuitske revije Popoli, ki je izpostavil predvsem sporočilo Cerkve ob teh dveh dogodkih. Prvo sporočilo je, da so Afričani sami krojači svoje usode in so le oni tisti, ki lahko z ustreznim delovanjem in izkoriščanjem svojih virov rešijo afriško celino, vse to pa seveda ob pomoči mednarodne skupnosti. Prepričan sem, da mladi Afričani lahko vzamejo v roke svojo lastno usodo in usodo svoje celine, je dejal pater Casale in spomnil na papeževo sporočilo Afriki. Benedikt XVI. je namreč v angolski prestolnici Luandi vse Afričane, pa tudi razviti svet povabil k prizadevanju za boljšo prihodnost afriške celine in za pravičnejše razmere v svetu, k upanju in spravi na črni celini. Tako nad Afriko ne bo več oblakov zla, kot je sveti oče označil bič vojn v Afriki, etničnih sporov, korupcije in zasužnjevanja revnih. Vse to namreč tudi povzroča poželjivost mogočnežev. Afričani, je dejal papež, morajo vzeti usodo v svoje roke. Pater Casale je ob tem tudi izrazil prepričanje, da mora preostali svet Afričanom kljub temu stati ob strani in jim pomagati, da bodo postali avtonomni in bodo zmogli razviti svoje sposobnosti. V tem pogledu ima po Casalovih besedah veliko vlogo Katoliška cerkev, zlasti še na vzgojno-izobraževalnem področju preko šol in univerz, ki jih vodi. Človeštvo mora do Afrike ostati solidarno, je še dejal paterCasale. Solidarnost pa pomeni podpirati razvoj in rast Afričanov, to je usmerjati se na vzgojo in izobraževanje ljudi ter jih spodbujati, da je treba misliti ne le na dobro posameznika, temveč na blaginjo celotne afriške skupnosti. Prav tako pa je po Casalovih besedah treba črni celini pomagati, da bo obvladala svoje bolezni, zlasti še malarijo in aids.
Afrika je po svetu znana predvsem kot celina številnih težav, saj jo pestijo trgovina z ljudmi, pomanjkanje hrane, bolezni, kot sta malarija in aids, prekomerno zapravljanje denarja in podnebne spremembe. To so sicer globalne težave, ki pa najbolj prizadenejo prav Afriko. Na tej celini je vedno več revnih, lačnih in bolnih, ki, kot je na afriških tleh poudaril sveti oče, ki rotijo za spravo, pravičnost in mir. Sicer pa je Afrika tudi celina, kjer število katoličanov raste najhitreje na svetu in je po zadnjih podatkih cerkvenega statističnega letopisa preseglo 150 milijonov.