Papež na splošni avdienci: "Kdor Jezusa ne sprejme s srcem otroka, ne more razumeti
božične skrivnosti."
VATIKAN (sreda, 23. december 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji
splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu poudaril, da kdor Jezusa ne sprejme s
srcem otroka, ne more razumeti božične skrivnosti. Dete Jezus je nebogljeni Bog Ljubezni,
ki prihaja brez orožja in brez moči, saj ne prihaja zato, da bi osvojil svet od zunaj,
pač pa, da bi ga človek sprejel svobodno. Postal je nemočni otrok, da bi premagal
napuh, nasilje in željo po posedovanju človeka. Želi nas premagati z ljubeznijo, da
bi nas pripeljal do naše prave identitete, je dejal sveti oče in pojasnil, da se v
tem skriva skrivnost praznika Kristusovega rojstva. Kdor pa ni razumel božične skrivnosti,
po njegovih besedah ni razumel ključne prvine krščanskega obstoja. Rimski škof je
današnjo katehezo posvetil zgodovini božiča, spregovoril pa je tudi o prvih jaslicah,
ki jih je v mestu Greccio postavil sveti Frančišek. S tem je božič dobil novo razsežnost
– sveti Frančišek Asiški mu je namreč podaril jakost in lepoto ter Božje ljudstvo
spodbudil, naj krščansko sporočilo sprejme s toplino. S svetim Frančiškom in njegovimi
jaslicami so v ospredje stopili nebogljena Božja ljubezen, dobrota in ponižnost, ki
se razodevajo v utelešeni Božji besedi, da bi ljudi naučile novega načina življenja
in ljubezni, je dejal papež, ki je tudi izrazil upanje, da bi letošnji praznik Kristusovega
rojstva vsem ljudem prinesel mir in globoko veselje. Tako se bodo namreč lahko z roko
dotaknili Božje dobrote. Na božič je Bog zares postal Emanuel, Bog z nami, od katerega
nas ne loči več nobena pregrada ali razdalja. V tistem novorojenem otroku se je namreč
Bog tako približal vsakemu od nas, da ga lahko tikamo in se z njim zadržimo v zaupljivem
in blagohotnem odnosu globoke ljubezni, kakršnega gojimo do novorojenčkov, je poudaril
sveti oče. V nadaljevanju je še spomnil, da Bog prihaja zato, da bi premagal nadutost,
nasilje in človeški pohlep. Bog prihaja brez orožja in brez moči, saj ne želi osvojiti
sveta tako rekoč od zunaj, pač pa želi, da bi ga človek sprejel svobodno. Bog bo postal
nebogljeno dete, da bi premagal nadutost, nasilje in človeški pohlep, je dejal rimski
škof in dodal, da je Jezus sam tisti, ki človeka uči, kako se lahko sreča z Bogom
in se veseli njegove navzočnosti. Kdor Jezusa ne sprejme s srcem otroka, ne more vstopiti
v Božje kraljestvo. Prosimo Nebeškega Očeta, naj našemu srcu nakloni tisto preprostost,
ki v Detetu Jezusu prepoznava Gospoda. To je moja želja za vas, vaše družine in vaše
bližnje. Vesel božič vsem, je zaključil papež. V začetku krščanstva se je liturgično
leto začelo z veliko nočjo, saj je Jezusovo vstajenje temelj krščanske vere, božič
pa se je kot praznik dokončno uveljavil v 4. stoletju na rimski praznik nepremagljivega
sonca. S tem je Cerkev želela poudariti, da je Kristusovo rojstvo zmaga prave luči
nad sencami zla in greha.