2009-12-21 18:24:46

Srečanje med Elizabeto in Devico iz Nazareta


RIM (ponedeljek, 21. december 2009, RV) – Pred praznikom Gospodovega rojstva smo nekako dolžni premišljevati o srečanju med teto Elizabeto, ki je v starosti po Božji dobroti postala mati in mlado Devico Marijo, ki je postala mati v moči Svetega Duha. To srečanje bi lahko imenovali srečanje med starozaveznim in novozaveznim materinstvom, pa tudi srečanje med ženo, ki je postala mati v starosti in Devico, ki ni spoznala moža. Obe ženi, teta Elizabeta in Devica iz Nazareta, sta materinstvo doživljali kot poseben božji dar vsaki osebno in vsemu človeštvu.
Evangelist Luka natančno poroča o poreklu Zaharije in Elizabete, pove, da sta živela brez graje po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih, da nista imela otrok, ker Elizabeta ni bila rodovitna. Za oba je bilo zelo boleče, ker nista mogla sodelovati v krepitvi in ohranitvi izvoljenega ljudstva. Evangelist Luka obzirno pove, da je ta bolečina bila predmet njune molitve, saj angel v templju Zahariji naravnost pove, da je bila njegova molitev uslišana (Lk 1,13). Angel nato Zahariji naroči, kako naj imenuje svojega sina, da bo opravljal duhovniško poslanstvo, še več, da bo z Elijevim duhom obrnil srca očetov k sinovom, nepokorne k modrosti pravičnih in naredil ljudstvo dovzetno za Gospoda (Lk 1,14-19). Za Zaharijo so te napovedi bile tako nove, vzvišene in presenetljive, da je njegova vera pred to prerokbo odpovedala. Ker v sebi ni premogel smelosti vere, da bi prerokbo oznanil in razlagal drugim, je za kazen onemel, skrivnost je ostala zaprta v njegovem srcu do rojstva napovedanega sina, Janeza Krstnika.
Ko se je Zaharija po opravljeni službi v templju vrnil domov, je Elizabeta spočela. Evangelist Luka pomenljivo pove, da je Elizabeta pet mesecev skrivala, da je postala mati, nato pa je o svojem materinstuv začela govoriti. Njen nov odnos do materinstva je v tem, da materinstva ni pripisovala možu, ampak Bogu, ki je blagovlovil odzveti ji sramoto pred ljudmi (Lk 1,25). Na tem mestu Luka nakaže tudi nov razlog, da je namreč angel Gabriel oznanil Mariji, Elizabetini nečakinji, da bo v moči Svetega Duha spočela Odrešenika. Ko Marija kmalu nato obišče teto Elizabeto, ta v Marijinem pozdravu prepozna Marijino skrivnost in jo poveže s svojo in jo izrazi z vsebinsko silno bogatim vzklikom Od kod meni to, da prihaja k meni mati mojega Gospoda (Lk 1,43)? Ta Elizabetin vzklik je hrati izpoved njene vere v Marijino božje materinstvo in napoved bistva novozavznega materinstva. Krščanske matere ne bodo le rojevale otroke za biološko preživetje družine in naroda, ampak bodo rojevale otroke, ki bodo po krstu postali božji posinovljenci.
Srečanje med največjo starozavezno materjo Elizabeto, ki je bila, kot poroča Luka, polna Svetega Duha, in Marijo, Božjo Materjo nove zaveze, ki jo je isti Sveti Duh obvaroval madeža izvirnega greha, nas uvaja po eni strani v globine materinstva stare in nove zaveze, po drugi pa v vsebino poslanstva Janeza Kristnika, ki je bil največji prerok rojen iz žene v stari zavezi, in vsebino odrešenja, ki ga je izvršil obljubljeni Mesija, Jezus Kristus, ki je človeštvo tako čudovito odrešil, da je najmanjši v novi zavezi, večji od Janeza Krstnika.








All the contents on this site are copyrighted ©.