Papež v opoldanskem nagovoru dejal, da božič ni pravljica za otroke, ampak Božji odgovor na dramo človeštva

VATIKAN (nedelja, 20. december 2009, RV) – Sveti oče je zbrani množici na Trgu svetega Petra, s katero je molil Angel Gospodov, v krajšem nagovoru dejal, da je praznik Gospodovega rojstva že blizu. Bogoslužje 4. adventne nedelje nas z besedami preroka Miheja vabi, da zremo v Betlehem, v majhno mesto ja Judovem, iz katerega je izšel vojvoda, ki bo vladal Izraelu. V Betlehemu se je tisoč let pred Kristusom rodil veliki kralj David, ki ga Pisma soglasno prestavijo kot Mesijevega predhodnika. V Lukovem evangeliju beremo, da se je Jezus rodil v Betlehemu, ker se je Jožef, Marijin ženin, ki je bil iz Davidove hiše, šel popisovat v Davidovo mesto. Ko sta bila tam, je rodila Jezusa. Mihejeva prerokba omanja prav to skrivnostno rojstvo, ko pravi, da jih bo izročil oblasti drugih do časa, ko bo porodnica rodila, nato se bo ostanek njegovih bratov vrnil k Izraelovim sinovom (Mih 5,2). Obstaja torej Božji načrt, ki vključuje in razloži čase in kraje prihoda Božjega Sina na svet, je dejal sveti oče. To je načrt miru, kakor naznani prerok, ko govori o Mesiju Trdno bo stal in pasel čredo z Gospodovo močjo, z veličastvom imena Gospoda, svojega Boga, in prebivali bodo, kajti zdaj bo velik do konca zemlje. In on sam bo mir (Mih 5,3)!


In prav ta zadnji vidik prerokbe o mesijanskem miru, je nadaljeval sveti oče, nas vodi k zaključku, da je Betlehem tudi mesto – simbol miru, v Sveti deželi in po vsem svetu. Žal pa danes Betlehem ne predstavlja trdnega miru, ampak mir, ki ga z muko išče in pričakuje. Toda Bog se nikoli ne vda takšnemu stanju, zato se bo tudi letos v Betlehemu in po vsem svetu v Cerkvi obnovila skrinost rojstva Božjega Sina, prerokba miru za vsakega človeka. To kristjanom nalaga prizadevanje, da se spustijo v vsa zamejena stanja, v pogosto neznane in skrite drame in v spopade sredi katerih živijo, da bi z Jezusovimi držami povsod postali orodje in glasniki miru, da bi prinašali ljubezen, kjer vlada sovraštvo, odpuščanje, kjer so žalitve, radost, kjer je žalost in resnico, kjer je zmota, kot je to lepo izraženo v znani frančiškanski molitvi.

Danes, kot v Jezusovem času, Božič ni pripovedka za otroke, ampak Božji dogovor na dramo človeštva, ki išče pravi mir. On sam bo mir, pravi prerok, ko govori o Mesiju. Na nas pa je, da mu na stežaj odpremo vrata in ga sprejmemo. Učimo se pri Mariji in Jožefu ter se v veri podajmo v službo Božjemu načrtu. Če ga dovolj ne razmemo, se izročimo njegovi modrosti in dobroti. Najprej iščimo Božje kraljestvo in Previdnost nam bo pomagala.