Papež sprejel novega kubanskega veleposlanika pri Svetem sedežu Eduarda Delgada Bermudeza

VATIKAN (četrtek, 10. december 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel novega kubanskega veleposlanika pri Svetem sedežu Eduarda Delgada Bermudeza, ki mu je izročil poverilna pisma. Sveti oče je v govoru poudaril, da mora Kuba izboljšati razmere na področju verske svobode in otopliti odnose z Združenimi državami Amerike, saj bi to pomenilo priložnost za napredek države. Sicer je rimski škof novemu kubanskemu veleposlaniku spregovoril še o svetovni finančni in gospodarski krizi ter o položaju Cerkve na Kubi in njenem poslanstvu.

Nekdanji papež Janez Pavel II. je pred dvanajstimi leti izrazil upanje, da bi se Kuba z vsemi svojimi čudovitimi možnostmi odprla svetu in da bi se svet odprl Kubi. Benedikt XVI. pa danes ugotavlja, da se je želja pokojnega papeža v nekaterih pogledah in kljub številnim težavam uresničila, saj je Kuba, še posebej v političnem in gospodarskem kontekstu Karibov in Latinske Amerike, postala država ključnega pomena, čeprav se tudi še danes spoprijema z nekaterimi težavami. Tu je sveti oče spomnil na odnose med Združenimi državami Amerike in Kubo, ki so se zaostrili leta 1960 zaradi nacionalizacije tovarn sladkorja in posesti v ameriški lasti, potem ko je leta 1959 na oblast prišel Fidel Castro in se je začel dolg in zapleten proces družbenih in gospodarskih reform. Washington je diplomatske odnose s Kubo zaostril leta 1961, 7. februarja 1962 pa so Združene države uvedle popolno trgovinsko, gospodarsko in finančno zaporo ter pretrgale vse diplomatske stike s Kubo. Kot je dejal papež, bi nekatera znamenja otoplitve odnosov s sosednjimi Združenimi državami Amerike utegnila predvideti nove možnosti in priložnosti za nov pristop, ki bi bil ugoden za obe države ter ki bi spoštoval suverenost in pravo teh držav. Benedikt XVI. v govoru ni zaobšel niti svetovne gospodarske in finančne krize, ki je prizadela tudi Kubo, še posebej pa njene najrevnejše prebivalce. V teh zapletenih razmerah po papeževih besedah prihaja na površje potreba po takšnem gospodarstvu, ki temelji na trdni etični osnovi ter ki v središče svojih interesov postavlja človeško osebo, njene pravice in njeno materialno in duhovno blagostanje.
 Ko je govoril o verski svobodi, je sveti oče izrazil upanje, da bi katoliška skupnost na Kubi lahko svobodneje živela in izvrševala svoje pastoralno poslanstvo, tamkajšnjo Cerkev pa je spomnil, da je njena primarna naloga oznanjevanje Jezusa Kristusa ter njegovega sporočila ljubezni, odpuščanja in sprave v resnici. Narod, ki hodi po tej poti ubranosti, goji upanje na boljšo prihodnost, je zaključil papež.