Nadškof Agostino Marchetto: “Pravi razvoj je odvisen od ljubezni.”

RIM (sobota, 5. december 2009, RV) – V Rimu so danes, ko poteka svetovni dan prostovoljstva, podelili mednarodno nagrado za prostovoljstvo, ki ga že šestnajst let podeljuje zveza krščanskih ustanov za mednarodno prostovoljsko dejavnost tistim posameznikom, ki si na viden način prizadevajo za izboljšanje stanja v revnih deželah. Na podelitvi nagrade, letos sta jo prejela zakonca Marco Robella in Venusia Govetto za svoje delo v Senegalu, je zbrane nagovoril tudi tajnik Papeškega sveta za pastoracijo preseljencev nadškof Agostino Marchetto, ki je dejal, da je pravi razvoj odvisen predvsem od spoznanja, da smo vsi ena sama družina, ki sodeluje kot prava skupnost in jo sestavljajo subjekti, ki ne živijo samo eden poleg drugega. V tem smislu gre po nadškofovih besedah tudi razumeti podeljeno nagrado za prostovoljno delo.

Marchetto je izpostavil, da današnji svet, ki je zaznamovan z globalizacijo in soodvisnostjo na svetovni ravni, mora delovati po načelu ljubezni, sicer lahko ustvari veliko tveganja in škode in povzroči nove ločitve znotraj človeštva, kar je bilo zaznati že do sedaj. Sklicujoč se na papeževo okrožnico Ljubezen v resnici, je nadškof poudaril, da le iz etičnih odnosov in sodelovanja med ljudmi in narodi lahko pride do zares človeškega razvoja. Vedno bolj globalizirana družba nas sicer res dela sosede, vendar pa nas ne naredi za brate. Razum lahko gradi enakost med ljudmi in utrjuje civilno sobivanje, vendar pa ne more ustvariti bratstva. Potemtakem je nujno, da se ta velika bližina med osebami preoblikuje v pravo skupnost, če želi doseči resničen razvoj narodov. Slednji namreč izvira iz razdeljevanja dobrin in sredstev, kar pa ni odvisno le od tehničnega napredka in navadnih odnosov koristi, ampak od ljubezni, ki slabo premaguje z dobrim in osebe odpira k vzajemnosti, je dejal nadškof Marchetto. Razvoj ne more biti individualno dejstvo, temveč je nujno družbeni pojav, saj se človeško bitje vedno razvija preko svojih odnosov z drugimi osebami. Vse to pa je tudi srce krščanskega družbenega sporočila, torej imeti krščansko ljubezen kot temeljno silo svojega služenja drugim.