Nadškof Silvano Tomasi na zasedanju Svetovne trgovinske organizacije o papeževi okrožnici
Ljubezen v resnici
ŽENEVA (četrtek, 3. december 2009, RV) – Stalni opazovalec Svetega sedeža pri
Združenih narodih v Ženevi nadškof Silvano Tomasi je 30. novembra spregovoril na zasedanju
Svetovne trgovinske organizacije, namenjenem razpravi o multilateralnem trgovinskem
sistemu in sedanjih svetovnih gospodarskih razmerah. Nadškof Tomasi je kot dobro analizo
sedanjih svetovnih gospodarskih razmer ponudil papeževo socialno okrožnico Ljubezen
v resnici, ki na gospodarske in družbene probleme ponuja tudi konkretne rešitve.
Kakor
je zapisal Benedikt XVI. v okrožnici, ima vsaka država pravico do izbire svojega lastnega
gospodarskega modela, vendar v okviru vključujoče in poštene globalizacije, kjer solidarnost,
vlaganja, trgovina, tehnologija in znanje služijo novemu razvoju. Tak nov razvojni
model temelji na osebi kot središču, priznavanju dostojanstva vsakemu človeku, želji
po svobodi in notranji izpolnitvi vsake osebe in na vseh gospodarskih področjih. Nadškof
Tomasi je posebej izpostavil papeževe besede, da brez notranjih oblik solidarnosti
in vzajemnega zaupanja, trg ne more docela izpolniti svoje gospodarske funkcije. Če
področje trgovanja sloni le na načelu enake vrednosti izmenjanega blaga, ne more proizvesti
potrebne socialne kohezije, je dejal Tomasi in nadaljeval, da gospodarska dejavnost
ne more rešiti vse družbene probleme s preprosto uporabo trgovinske logike, saj ostaja
spregledanih na milijone revnih ljudi. Gospodarski trg torej ne more sloneti sam na
sebi, ampak mora biti usmerjen v iskanje skupnega dobrega, za kar mora politični svet
vedno prevzemati svojo odgovornost.
Nadškof Tomasi je izpostavil pomen solidarnosti
med revnimi in bogatimi državami in spomnil na poročilo Svetovne trgovinske organizacije,
da namreč na svetovni ravni proizvedena hrana lahko zadovolji vse trenutne potrebe.
Slednje je v okrožnici poudaril tudi papež Benedikt XVI, rekoč, da lakota ni odvisna
toliko od pomanjkanja materialnih dobrin, ampak od pomanjkljivega socialnega delovanja,
še posebej kar se tiče institucij. Manjka namreč mreža gospodarskih ustanov, ki bi
bile zmožne zagotavljati redni dostop do zadostne in ustrezne hrane in vode.
Nadškof
Tomasi je med drugim še izpostavil problem varne hrane, vlaganje v kmetijstvo in poljedelstvo
na revnih območjih in zaščito naravnega okolja.