Benedikt XVI.: “Kdor sledi Galileju, ne zaupa le znanosti, temveč dvoga pogled k Stvarniki.”
RIM (torek, 1. december 2009)– Kdor sledi Galilejeva odkritja, ne zaupa
le v znanost, temveč dviga pogled onkraj, je zapisal papež Benedikt XVI. v sporočilu,
namenjenem udeležencem mednarodnega simpozija z naslovom Od Galilejevega teleskopa
do evolucijske kozmologije. Znanost, filozofija in teologija v dialogu. Dvodnevni
simpozij, ki se je zaključil danes, je potekal na Papeški lateranski univerzi v Rimu.
Pripravila ga je Papeška akademija znanosti v okviru mednarodnega leta astronomije,
ki sovpada z 400-obletnico prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s teleskopom.
Kot je v sporočilu zapisal papež Benedikt XVI., kdor opazuje vesolje in pri
tem sledi Galilejevim odkritjem, se ne more zaustaviti le pri tem, kar vidi s teleskopom,
ampak mora iti naprej ter se vprašati glede smisla in cilja, h kateremu je usmerjeno
celotno vesolje. Na tem mestu imata pomembno vlogo filozofija in teologija, ki lahko
zravnata pot k spoznanjem o onstranstvu. Filozofija pred pojavi in lepoto stvarstva
poskuša razumeti naravo in končni cilj vesolja. Teologija, utemeljena na razodeti
božji besedi, opazuje lepoto in modrost božje ljubezni, ki je pustila svoje sledi
v ustvarjeni naravi. V to spoznavno dinamiko, je izpostavil papež, sta vpletena tako
razum kot vera in oba ponujata svojo luč. Bolj ko se povečuje poznavanje kompleksnosti
vesolja, bolj je potrebna pluralnost pripomočkov, kar ne pomeni konflikta med različnimi
znanstvenimi spoznanji in filozofijo ter teologijo, ampak ravno nasprotno, samo v
medsebojnem dialogu in izmenjavi lastnih zmožnosti in kompetenc bodo znanosti lahko
človeku današnjega časa predstavile dejanske rezultate. Po papeževih besedah vesolje
tudi danes zastavlja vprašanja, na katera preprosta astronomska opazovanja ne morejo
dati zadovoljiv odgovor, naravne in fizične znanosti torej niso dovolj. Papež je zato
pozval k obnovljenemu dialogu med znanostjo, filozofijo in teologijo, ter opozoril
na nevarnost, da človek zaupa samo v znanost in pozablja dvigniti pogled onkraj samega
sebe proti transcendentnemu Bitju, Stvarniku vsega, ki je v Jezusu Kristusu razodel
svojo ljubezen.
Na simpoziju, katerega namen je bil ravno poudariti dialog
med znanostjo, filozofijo in teologijo, zavedajoč se njihove specifičnosti in omejitev,
je poleg vrste fizikov, matematikov, teologov in zgodovinarjev, sodeloval tudi nobelov
nagrajenec Carlo Rubbia, nagrado je prejel leta 1984 s področja fizike.