V Jeruzalemu sestro Marie-Alphonsine Danil Ghattas razglasili za blaženo

NAZARET (ponedeljek, 23. november 2009, RV) – Jeruzalemski latinski patriarh nadškof Fouad Twal in prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov nadškof Angelo Amato sta včeraj v baziliki Nazaretu Marijinega oznanjenja vodila slovesno bogoslužje, pri katerem so sestro Marie-Alphonsine Danil Ghattas razglasili za blaženo. Nove blažene, ustanoviteljice reda krajevnih žena, ki so si prizadevale za pismenost in izboljšave položaja žensk na območju Svete dežele, se je včeraj po opoldanski molitvi Angel Gospodov na Trgu svetega Petra spomnil tudi papež Benedikt XVI. Kot je dejal, je razglasitev sestre Marie-Alphonsine za blaženo še posebej pomembno za katoliško skupnost v Sveti deželi, hkrati pa je omenjena beatifikacija tudi povabilo vsem vernikom, naj vselej in s trdnim upanjem zaupajo v Božjo previdnost in materinsko zaščito Device Marije. Marie-Alphonsine je prva sestra iz Svete dežele, ki je bila razglašena za blaženo. Včerajšnje slovesnosti se je med drugim udeležilo tudi 150 sester kongregacije rožnega venca, duhovnih hčera nove blažene, veliko njihovih sosester pa ni dobilo dovoljenja za izstop iz držav, v katerih opravljajo svoje poslanstvo. Kot je v homiliji dejal jeruzalemski patriarh Twal, je odlok za beatifikacijo sestre Marie-Alphonsine veselo sporočilo za vse, hkrati pa je izrazil upanje, da bi nova blažena Cerkev v Sveti deželi prenovila in ji vlila veselo upanje na svetost. Kongregacija rožnega venca je po Twalovih besedah bila in je desna roka latinskega patriarhata, tako v šolah in župnijah kot tudi v drugih škofijskih ustanovah. Beatifikacije se je udeležilo tudi dekle iz Jeruzalema, ki je maja leta 2003 po posredovanju sestre Marie-Alphonsine čudežno preživela smrtno nevarnost.

Sestra Marie-Alphonsine se je rodila leta 1843 v Jeruzalemu v krščanski družini z devetnajstimi otroki. Že v rani mladosti je zaslišala klic v posvečeno življenje, ki mu je kljub nasprotovanjem svoje družine zvesto in goreče sledila. Ustanovila je kongregacijo krajevnih žena, ki naj bi bile deležne verske vzgoje, da bi preko nje premagale nepismenost in s tem izboljšale položaj žensk v deželi, kjer je Jezus govoril o dostojanstvu. Osrednja misel te nove duhovnosti in močne predanosti blaženi Devici Mariji je bila molitev rožnega venca. Rožni venec je bil pravzaprav življenje sestre Marie-Alphonsine, njeno veselje in njen izvir milosti.