Papež Benedikt XVI. umetnikom: »Skozi svojo umetnost ste vi sami glasniki in pričevalci
upanja za človeštvo.«
VATIKAN (sobota, 21. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes v
Sikstinski kapeli srečal z umetniki iz vsega sveta, v nagovoru pa spregovoril o lepoti
ter umetnike pozval, naj bodo glasniki in pričevalci upanja za človeštvo.
Dragi
umetniki, vi ste skrbniki lepote, je dejal papež in nadaljeval, da imajo umetniki,
zahvaljujoč svojemu talentu, priložnost nagovoriti srce človeštva, se dotakniti individualne
in kolektivne rahločutnosti, predramiti sanje in upanje, razširiti obzorja človeškega
znanja in prizadevanja. Pozval jih je k hvaležnosti za darove, ki so jih prejeli,
ter k zavedanju svoje odgovornosti, da namreč posredujejo lepoto. Skozi svojo
umetnost ste vi sami glasniki in pričevalci upanja za človeštvo, je izpostavil
Benedikt XVI. ter dodal, da naj se ne bojijo pristopiti k prvemu in zadnjemu izviru
lepote, vstopiti v dialog z verniki, s tistimi, ki se v tem svetu prav tako smatrajo
za romarje proti večni Lepoti. Vera vaši nadarjenosti in vaši umetnosti ničesar
ne odvzame, ampak ju povzdigne in ohranja, spodbuja k prestopanju meje in k
motrenju zadnjega cilja, sonca, ki nikoli ne zaide, sonca, ki razsvetljuje ta sedanji
trenutek in ga dela lepega, je dejal Benedikt XVI.
Sveti oče je med drugim
spomnil na besede papeža Pavla VI., da svet, v katerem živimo, potrebuje lepoto, da
se ne bi potopil v brezup, kajti lepota, tako kot resnica, prinaša radost človeškemu
srcu. Današnji čas je po papeževih besedah zaznamovan z negativnimi elementi, oslabljenim
upanjem in majhnim zaupanjem v človeške odnose. In ravno lepota je tista, ki
lahko obnovi zanos in zaupanje, ki lahko opogumi človeško dušo, da ponovno odkrije
svojo pot, dvigne pogled proti obzorju, k sanjam o življenju, vrednem svojega klica.
Doživetje lepega, ki je resnično in ne bežno in površinsko, pri iskanju smisla in
sreče nima postranskega pomena, temveč ravno nasprotno, vodi nas v neposreden stik
s stvarnostjo vsakdanjega življenja, ki ga osvobaja temačnosti, ga spreminja, dela
sijočega in lepega.
Pristna lepota po papeževih besedah človeško
srce odpira za hrepenenje, za globoko željo po spoznavanju, po ljubezni, po približevanju
Drugemu in stegovanju onkraj. Če dopustimo, da se nas lepota globoko dotakne, da nas
rani, nam odpre oči, potem odkrijemo radost gledanja, radost, da smo zmožni doumeti
globok smisel našega bivanja, Skrivnost, katere del smo. Iz te Skrivnosti,
je nadaljeval sveti oče, lahko črpamo polnost, srečo in strast za vsakdanje prizadevanje.
Lepota
lahko postane pot k presežnemu, k zadnji Skrivnosti, k Bogu. In umetnost, v vseh
svojih oblikah, lahko v trenutkih, ko se srečuje s pomembnimi življenjskimi vprašanji,
prevzame religiozno vrednost in tako postane pot poglobljenega notranjega premišljevanja
in duhovnosti. Ta harmonija med vero in umetnostjo je po papeževih besedah potrjena
z številnimi umetniškimi deli, ki so se navdihovala v Svetem pismu.
Srečanje,
z bogatim glasbenim programom, ki ga je izvedel Papeški pevski zbor Sistina, je hkrati
obeležilo tri obletnice: 10 let Pisma umetnikom papeža Janeza Pavla II., 25 let razglasitve
blaženega Fra Angelica za zavetnika umetnikov in 45 let zgodovinskega srečanja papeža
Pavla VI. z umetniki, s čimer je takratni papež želel obuditi prijateljstvo med Cerkvijo
in umetnostjo. 268 umetnikov, ki so se danes srečali z Benediktom XVI., med njimi
je bil tudi slovenski umetnik p. Ivan Rupnik, je ob koncu dogodka prejelo še odlikovanje
svetega očeta.