Papež izpostavil, da so katoliške univerze poklicane spodbujati vednost, kičloveka
usmerjati k spoznavanju samega sebe
VATIKAN (četrtek, 19. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel
predstavnike rimskih papeških univerz in udeležence generalnega zasedanja Mednarodne
zveze katoliških univerz, ki se zaključuje jutri. Papež je v svojem govoru izpostavil,
da so v današnjem svetu katoliške univerze, zveste svoji krščanski identiteti,
poklicane spodbujati nove humanistične sinteze, torej vednost, ki je
modrost, zmožna človeka usmerjati k spoznavanju samega sebe, poklicane
spodbujati vednost, ki je razsvetljena z vero.
Benedikt XVI. je spregovoril
o nenadomestljivi vlogi katoliških fakultet in univerz znotraj Cerkve in v svetu
ter spomnil na koncilsko Izjavo o krščanski vzgoji (Gravissimum educationis), ki katoliške
fakultete spodbuja, naj se poglabljajo v različna področja svetih ved, da se bo tako
raziskoval zaklad krščanske modrosti, pospeševal ekumenski in medverski dialog in
se bo odgovarjalo na nujne kulturne probleme. Cerkveni dokument tudi spodbuja k razvoju
in širjenju katoliške univerze na različne dele sveta, predvsem pa izpostavlja pomen
kvalitetne formacije oseb, ki bodo v svetu pričevale o svoji veri in v družbi izvrševale
svoje dolžnosti in odgovornosti.
Papež je tudi spomnil na apostolsko konstitucijo
Krščanska modrost (Sapientia christiana), ki jo je pred 30. leti objavil papež Janez
Pavel II. Konstitucija poziva k preseganju razločka med vero in kulturo ter vabi k
večjemu prizadevanju za evangelizacijo, ki stoji na trdnem prepričanju, da krščansko
razodetje v sebi nosi moč spreminjanja, da zmore prepojiti različne miselnosti, kriterije
pravičnosti in pravila delovanja. Krščansko razodetje zmore razsvetliti,
očistiti in prenoviti človeške navade in kulturo in zato mora biti osrednja točka
izobraževanja in raziskovanja, je poudaril papež. Poleg teološkega poglabljanja
in raziskovanja pa je pomembno tudi vzpostavljanje stika z drugimi znanstvenimi
področji, da bi se oblikoval ploden dialog in bi se tako prispevalo k poslanstvu Cerkve
v svetu. Kot je poudaril Benedikt XVI. so smernice konstitucije Krščanska modrost
po tridesetih letih še vedno aktualne. V sodobni družbi, kjer znanje postaja
vedno bolj specializirano in razdeljeno na ozka področja ter je močno zaznamovano
z relativizmom, se je še toliko bolj treba odpreti modrosti, ki prihaja iz evangelija,
je dejal papež. Človek brez Jezusa Kristusa ne more v polnosti dojeti samega sebe
in sveta, kajti le Kristus osvetljuje človekovo resnično dostojanstvo, njegovo poklicanost
in končni cilj ter srce odpira k trdnemu in trajnemu upanju.
Za
vse, profesorje in študente, je pomembno, da so orodje evangelijskega oznanila, je
poudaril sveti oče. Proučevanje svetih ved po papeževih besedah ne more nikoli
biti ločeno od molitve, od povezanosti z Bogom in od kontemplacije. V nasprotnem
primeru namreč pride do nevarnosti, da razmišljanje o božjih skrivnostih postane prazna
intelektualna vaja. Vsak sveta veda se navsezadnje vrača nazaj k vedi svetnikov, k
njihovem intuitivnem spoznavanju božjih skrivnosti, vrača se k modrosti, ki je dar
Svetega Duha, je dejal papež.