Ameriški kardinal Francis George o nenadomestljivi vlogi duhovnika v Cerkvi in družbi 

ZDA (četrtek, 19. november 2009, RV) – V Baltimorju v Združenih državah Amerike se je ta teden zaključilo plenarno zasedanje Škofovske konference Združenih državah Amerike, med katerim so izvolili nova vodstva nekaterih odborov škofovske konference, predsednik škofovske konference kardinal Francis George pa je spregovoril o letu duhovništva in duhovnikovi vlogi v Cerkvi. Izpostavil je nenadomestljivost duhovniške službe v Cerkvi in dejal, da bi brez zakramentalnega duhovništva, ki je ukoreninjeno v svetem redu, naloga uvajanja in poučevanja vere padla na akademike, ki so zadolženi, da iščejo resnico v okviru določene znanstvene stroke. To pomeni, da bi njihova avtoriteta v poučevanju temeljila zgolj na njihovi strokovni izkušnji in ne v svetem redu. Dejal je tudi, da bi bila v kateri koli družbi brez posvečenih duhovnikov edina oblastna ustanova le civilna in politična avtoriteta, duhovno svetovanje pa prepuščeno psihoterapevtom, ki se omejujejo le na razčlenjevanje dinamik človeške osebe, ne da bi pri tem upoštevali vpliv Božje milosti. Kardinal George posebej izpostavil, da bi bila Cerkev brez duhovnikov tudi brez evharistije, njeno bogočastje pa bi se osredotočilo le na hvaljenje in zahvaljevanje.
Ameriški škofje so tudi razpravljali o pastoralnem dokumentu o zakramentu zakona in dokumentu o reproduktivnih tehnologijah, o zdravstveni reformi sedanjega ameriškega predsednika, beseda je tekla tudi o angleškem prevodu nekaterih delov Rimskega misala, prisluhnili pa so tudi raznim poročilom. Med slednjimi je imelo posebno mesto poročilo raziskave o vzrokih in okoliščinah spolnih zlorab nad mladostniki s strani klera, ki so jo ameriški škofje naročili po letu 2002, ko je izbruhnila afera o spolnih zlorabah s strani duhovnikov. Raziskava je pokazala, da se je po letu 1985, ko je Cerkev v bogoslovnih semeniščih uvedla primerno človeško vzgojo, število spolnih zlorab duhovnikov nad mladostniki vidno zmanjšalo. Podatki raziskave, ki temeljijo na obširnem arhivskem gradivu, tudi kažejo, da je porast zlorab zaznati v letih od 1960 do 1985, po tem obdobju pa je opaziti prvi padec števila spolnih zlorab. Največ spolnih zlorab sovpada z leti od 1960 do 1990, ko ameriška družba zabeleži veliko rast uživanja mamil, števila ločitev in širjenje kriminala. Poročilo tudi navaja podatek, da je manj spolnih zlorab med duhovniki, ki so imeli dobro človekoljubno vzgojo. Zanimivi so še podatki, kako so se razne ameriške škofije v zadnjih 50 letih spoprijemale s pojavom spolnih zlorab. V tem obdobju se je očitno manjšalo število duhovnikov, ki so bili ponovno vključeni v duhovniško službo potem, ko so bili obsojeni, povečalo pa se je število odpuščenih duhovnikov, ki so bili osumljeni ali obsojeni zaradi spolnih zlorab.