Papež na svetovnem vrhu FAO-a: “Solidarnost ne sme izključiti verske dimenzije človeka.”

RIM (ponedeljek, 16. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes udeležil odprtja svetovnega vrha o varnosti preskrbe s hrano Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki od 16. do 18. novembra poteka v Rimu. V svojem govoru je poudaril, da je priznanje transcendentalne vrednosti človeka prvi korak, ki lahko spremeni človekovo srce na način, da bo človek začel sodelovati v prizadevanju za odpravo pomanjkanja, lakote in revščine v vseh njihovih oblikah. Katoliška cerkev si bo vedno prizadevala za odpravo lakote, je dejal Benedikt XVI. in nadaljeval, da se Cerkev ne želi vmešavati v politične odločitve, saj spoštuje znanstvene ugotovitve in odločitve, ki temeljijo na odgovornosti in pristnih človekovih pravicah. Solidarnost se opira na tehnologijo, zakone in institucije, vendar pa ne sme izključiti verske dimenzije človeka, je poudaril papež.

Lakota po njegovih besedah ni toliko odvisna od pomanjkanja materialnih dobrin, temveč od pomanjkanja družbenih virov, med katerimi so najpomembnejše institucije. Manjka namreč mreža ekonomskih institucij, ki bi bile sposobne zagotavljati dostop do zadostne hrane in vode, je dejal Benedikt XVI. Prav tako je izpostavil pomen sodelovanja, ki mora biti skladen z načeli subsidiarnosti in solidarnosti, pri čemer je bistvenega pomena odgovornost tako mednarodne skupnosti kot držav, ki pomoč prejemajo. Človeška solidarnost, ki izhaja iz ljubezni, gre po papeževih besedah onkraj pravičnosti, kajti ljubezen pomeni, da to, kar je moje, dam in ponudim drugemu. Vendar pa solidarnost ni nikoli brez pravičnosti, ki nas usmerja, da damo drugemu tisto, kar mu pripada. Drugemu ne morem dati, kar je moje, ne da bi mu prej dal to, kar po načelu pravičnosti pripada njemu. Če je cilj odprava lakote, potem mednarodna prizadevanja ne pomenijo le promocijo uravnotežene in trajne gospodarske rasti ter politično stabilnost, ampak morajo prav tako iskati nove parametre, v prvi vrsti etične, pravne in ekonomske, da bi se tako oblikovala nova stopnja sodelovanja, ki gradi enakopravni odnos med državami na različnih razvojnih stopnjah, je dejal Benedikt XVI.

Papež se je v govoru tudi dotaknil temeljnih človekovih pravic ter izpostavil pravico do zadostne, zdrave in uravnotežene prehrane in vode, poudaril pa je tudi temeljno pravico do življenja. Prav tako je spregovoril o zaščiti okolja, ki je po njegovih besedah odraz moralne drže neke družbe. Naše dolžnosti do naravnega okolja so povezane z dolžnostmi do drugih oseb. Na področju zaščite okolja je v središče treba postaviti človeško osebo, Benedikt XVI. pa je tudi dejal, da kar je potrebno, je sprememba življenjskega stila, potrošniških navad in spoznanje, kaj človek dejansko potrebuje.