Afriški škofje poudarjajo, da mora Afrika sama razpolagati s svojim naravnim bogastvom in v prid svojega lastnega prebivalstva

AFRIKA (četrtek, 12. november 2009, RV) – Druga posebna škofovska sinoda za Afriko, ki je oktobra potekala v Vatikanu, ni bil le pomemben cerkveni in verski dogodek, ampak je pustila odmev tudi na politični in družbeni ravni. Med sinodo so afriški škofje večkrat spregovorilo tudi o gospodarstvu, slabem političnem vodstvu in neučinkovitem upravljanju z bogatimi naravnimi viri na afriški celini. Tako je med drugim bilo rečeno, da je zemlja dragocen Božji dar človeštvu, sinodalni očetje pa so stalno pozivali tudi k hvaležnosti Bogu za afriška naravna bogastva. V zaključnem sinodalnem dokumentu so afriški škofje med drugim zapisali, da afriški narodi nimajo koristi od naravnega bogastva zaradi slabega upravljanja domačih političnih voditeljev in nezakonitih posegov od zunaj.

Ugleden kongovski ekonomist David Beylard je v zadnji številki afriške ekonomske revije »Les Afriques« zapisal, da finančna vrednost do sedaj odkritih naravnih bogastev v Afriki znaša 46.200 milijard ameriških dolarjev. Pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj Afrika ne more izkoriščati tega ogromnega bogastva, ki je trinajst krat večje od letnega družbenega dohodka Kitajske. Samo to naravno bogastvo je več kot dovolj, da bi afriško celino spremenilo v eno vodilnih svetovnih velesil, je zapisal David Beylard in dodal, da bi Afrika z 12 % od te vsote lahko zgradila celotno infrastrukturo, ki bi bila primerljiva z evropsko. Prvi razlog za nerazvitost Afrike, je zatrdil David Beylard, je ekonomski model, ki temelji na spekulativnih financah. Tako nekatere rudarske družbe, ki nimajo osnovnih sredstev za odpiranje rudnikov, pogostokrat tudi ne uradov in ne osebja, registracijo zaupajo nepoznanim osebam, od svojih vlad pa dobijo koncesije za izkoriščanje rudnikov. Ko take rudarske družbe podpišejo veljavne pogodbe, gredo na pristojne borze in tam preprodajajo v tako rekoč nedotaknjena rudna bogastva. Takšna borzna prodaja afriških naravnih bogastev danes posebej cveti v Kanadi, borzni preprodajalci pa kujejo dobičke, ne da bi v Afiki izkopali vsaj en gram kakršnekoli rude, ki jim je bila dodeljena s strani skorumpiranih afriških vlad. Ena od specializiranih družb za vlaganja v afriška rudna bogastva je nedavno objavila podatek, da v Afriki obstaja 10 milijonov rudnih nahajališč, bodisi na kopnem ali pod morskim dnom, od katerih jih izkoriščajo samo 100.000. To pomeni, da 99 % rudnih nahajališč ni ovrednotenih ali pa so znana in katalogizirana v posebni banki podatkov, ki se jih lahko ovrednoti na osnovi vrhunskih satelitskih in informacijskih tehnologij. Sedanje stanje se lahko kaj hitro spremeni zaradi velikega apetita azijskih držav. Zato je po Beylardijevem prepričanju potrebna velika previdnost. Zaradi možnega »naleta na Afriko« s strani večjih držav, ki so pripravljene sprožiti vojne, da bi si tako zagotovile kontrolo na naravnim bogstvom.

Afriški sinodalni očetje so v svojem zaključnem dokumentu glede tega zapisali, da danes obstaja tesna povezava med izkoriščanjem naravnega bogastva, trgovino z orožjem in namernim vzdrževanjem negotovosti. Zato afriški škofje vse cerkvene ustanove, ki delujejo v afriški družbi, naprošajo, da si na vse načine prizadevajo, da bodo afriški narodi sami upravljali z afriškim naravnim bogastvom, in to najprej v svoje lastno dobro. V ta namen bo Cerkev v posameznih državah ustanovila posebne urade, ki bodo spremljali upravljanje z afriškim naravnim bogastvom.