Sveti sedež izdal dopolnilna določila Apostolske konstitucije za anglikance

VATIKAN (ponedeljek, 9. november 2009, RV) – Prefekt Kongregacije za verski nauk kardinal William Levada je 20. oktobra 2009 napovedal dokument, ki bo odgovoril na številne prošnje, ki so jih Svetemu sedežu poslale anglikanske skupine duhovnikov in vernikov z raznih koncev sveta, ki želijo popolno in vidno edinost s Katoliško cerkvijo. Danes so v Vatikanu objavili obširno gradivo, ki obsega dva dokumenta, eno razlago in sporočilo za javnost.

Prvi dokument je Apostolska konstitucija za anglikance o ustanovitvi sebnih ordinarijev za anglikance, ki v stopijo v polno edinost s Katoliško cerkvijo. Dokument je sveti oče podpisal 4. novembra, na bogoslužni spomin sv. Karla Boromejskega, in ima dva vsebinska sklopa. V prvem so podana teološka načela o edinosti v Cerkvi, drugi del pa vsebuje 13 kanonskih določil, kako naj bodo po kanonskem pravu ustanovljeni osebni ordinariji za anglikance.

Drugi dokument je po naročilu svetega očeta pripravila Kongregacija za verski nauk in nosi naslov Dopolnilna določila Apostolski konstituciji za anglikance. Dopolnilna določila so podana v naslednjih vsebinskih sklopih: odvisnost (osebnih ordinarijev) od Svetega sedeža, odnosi s škofovskimi konferencami in škofi po škofijah, osebni ordinarij, verniki ordinarijata, duhovniki, že anglikanski škofje, vodstveni sveti osebnih ordinarijev, pastoralni svet in osebne župnije. Vsak vsebinski sklop ima enega ali več členov, vsak člen pa dva in več paragrafov.

Prvi vsebinski sklop Odvisnost osebnih ordinarijev od Svetega sedeža ima le en člen, ki določa, da je vsak osebni ordinarij neposredno odvisen od Kongregacije za verski nauk in ima tesne stike z ostalimi rimskimi dikasteriji v skladu z njihovo pristojnostjo.

Dokumenta Apostolska konstitucija za anglikance o ustanovitvi osebnih ordinarijev za anglikance, ki v stopijo v polno edinost s Katoliško cerkvijo in Dopolnilna določila Apostolski konstituciji za anglikance sta kanonski besedili in sta kot taki dostopni pretežno cerkvenopravnim izvedencem. Zato je bilo pričakovati, da bodo pripravili primerno pravno razlago tehnično kanonskih dokumentov.

To zahtevno nalogo so poverili strokovnemu svetovalcu pri sestavi obeh dokumetov, vrhunskemu strokovnjaku za kanonsko pravo jezuitu Gianfrancu Ghirlandi, ki je rektor Papeške univerze Gregoriane. Ghirlandi je pripravil strokovno razlago o pomenu Apostolske konstitucije za anglikance in zapisal, da je papeževa trditev, da je papež kot Petrov naslednik po naročilu Jezusa Kristusa porok edinosti zbora škofov in vesoljne edinosti vseh Cerkva in da to svojo očetovsko skrb izraža in vrši tudi do tistih anglikanskih vernikov, laikov, duhovnikov in članov Bogu posvečenih ustanov, ki so apostolski sedež večkrat zaprosili za sprejem v popolno edinost s katoliško skupnostjo. In prav ta trditev svetega očeta je pravna podlaga (ratio legis) za oba dokumenta. Ghirlandi na prvo mesto postavi teološko izhodišče, da je model Cerkve v njeni edinosti in različnosti sama Sveta Trojica in da je bila Cerkev ustanovljena kot »zakrament, oziroma znamenje in sredstvo notranje povezanosti z Bogom in edinosti vsega človeškega rodu«, kot uči drugi vatikanski koncil v pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu (C, 1), zato je razdeljenost med krščenimi rana za to, kar Cerkev je, in za tisto, za kar Cerkev obstaja, je torej pohujšanje, ker nasprotuje Kristusovi molitvi pred njegom trpljenjem in smrtjo, da bi bili vsi eno (Jn 17,20-21).

Celotna in obsežna razlaga je strokovno prepletanje teologije, cerkvenopravnih določil in dopolnil, ki bralca uvedejo v teološke temelje tega pomembnega papeškega dokumenta na ekumenskem področju.