Papež na praznik vseh svetih spomnil, da smo vedno v družbi svetnikov: »Nikoli nismo
sami!«
VATIKAN (nedelja, 1. november 2009, RV) – Sveti oče je danes, na praznik
vseh svetih, pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov trgu pred vatikansko baziliko
spregovoril o današnjem prazniku ter jutrišnjem spominu na verne duše. Kot je dejal,
kristjani nismo nikoli sami, saj smo vedno del duhovne družbe, v katerem vlada globoka
solidarnost.
Današnja nedelja sovpada s praznikom vseh svetih, ki vabi Cerkev
na zemlji, da predokuša neskončno praznovanje nebeške skupnosti ter v sebi poživi
upanje v večno življenje, je dejal Benedikt XVI. Spomnil je tudi 1400 let, odkar je
postal Panteon, eden najstarejših in znamenitih rimskih spomenikov, namenjen krščanskemu
bogoslužju in posvečen Devici Mariji ter vsem mučencem (Sancta Maria ad Martyres).
Svetišče vseh poganskih božanstev je bilo posvečeno spominu tistih, ki, kot pravi
Knjiga razodetja, prihajajo iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila
ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo (Raz 7,14). Pozneje se je spomin na mučence
razširil na vse svetnike, na veliko množico, ki je nihče ne bi mogel prešteti,
iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov (Raz 4,9).
Sveti oče je nadaljeval,
da se v tem letu duhovništva s posebno pobožnostjo rad spominja svetih duhovnikov,
tako tistih, ki jih je Cerkev razglasila za svetnike in jih postavila za zgled duhovnih
in dušnopastirskih kreposti, kot tudi mnogih tistih, ki so znani Gospodu. Vsak od
nas nosi v sebi hvaležen spomin na katerega od njih, ki nam je pomagal rasti v veri
in nam dal čutiti Božjo dobroto in bližino, je dejal Benedikt XVI.
V nadaljevanju
je tudi spregovoril o jutrišnjem prazniku spomina vseh vernih rajnih in zbrane povabil,
da dan preživijo v pristnem krščanskem duhu, to je v luči, ki prihaja iz velikonočne
skrivnosti. Kristus je umrl in vstal ter nam odprl pot v Očetovo hišo, v kraljestvo
življenja in miru. Kdor v tem življenju hodi za Kristusom, ga sprejmejo tam, kamor
je pred naši šel On. Ko torej obiskujemo pokopališča, se spomnimo, da tam, v grobovih,
v pričakovanju končnega vstajenja počivajo le posmrtni ostanki naših dragih. Njihove
duše pa so že, kot pravi Sveto pismo, v Božji Loki (Mdr 3,1). Zato jih najbolj
in najučinkoviteje počastimo tako, da molimo zanje in opravljamo dejanja vere, upanja
in ljubezni. Med sveto mašo pa lahko prosimo za njihovo večno odrešenje in izkusimo
najglobljo edinost z njimi v pričakovanju ponovnega snidenja, ko bomo skupaj uživali
v Ljubezni, ki nas je ustvarila in odrešila, je dejal papež.
Kako lepo in tolažljivo
je občestvo svetnikov, je nadaljeval Benedikt XVI., rekoč, da je to stvarnost, ki
v celotno naše življenje vliva drugačno razsežnost. Nikoli nismo sami, je poudaril
papež, smo namreč del duhovne družbe, v kateri vlada globoka solidarnost: dobrine
pozameznika so vsem na razpolago in skupna radost izžareva v posameznikih. To skrivnost
na nek način lahko izkusimo že na tem svetu, in sicer v družini, v prijateljstvu in
še zlasti v duhovni skupnosti Cerkve, je izpostavil Benedikt XVI. in namenil molitev
tudi Materi Mariji: Devica Marija naj nas vodi, da bomo urno hodili po poti svetosti
in naj bo usmiljena Mati za duše vernih rajnih.