Izšla knjiga o vatikanskih vrtovih

VATIKAN (nedelja, 1. november 2009, RV) – Vatikanski vrtovi ali ko narava postane umetnost botanike, povzdignjena z dragoceno lepoto. Tako v svoji knjigi z naslovom Vatikanski vrtovi papeževe vrtove opisuje njihov glavni oskrbnik agronom Vincenzo Scaccioni. Fotografije, s katerimi je v knjigi prikazana lepota zelene oaze v osrčju Rima, je prispeval Nik Barlo. Njegove najnovejše fotografije prikazujejo vzdušje kraja, ki se je predvsem v trinajstem stoletju obogatil z umetniškimi deli in raznolikostjo pomembnega rastlinja. Med drugim je po mnenju avtorja knjige, značilnost vrtov tudi ta, da je v nekaterih delih mogoče ponovno podoživeti nekatere zgodovinske dogodke. V knjigi so tako opisani različni vidiki vatikanskih vrtov, tako značilnosti botanike kakor tudi značilnosti arhitekture. Sama oblika in struktura vrtov je sad stoletja posegov papežev, ki so ga oblikovali v skladu s svojimi potrebami in željami. Po italijanski renesansi in obsežnem prestrukturiranju v 30. letih prejšnjega stoletja, z neprestanimi prispevki arhitekturnih in botaničnih elementov ter s pomeni in simboli, vezanimi na krščanstvo in posebno marijansko značilnostjo, ki jo predstavljata prisotnost kapelic posvečenih Mariji in velika lurška votlina, se danes v vrtove vnašajo le manjše spremembe. Na novinarjevo vprašanje, kakšen stil bi pripisal vatikanskim vrtovom, avtor knjige odgovarja, da se v vrtovih sicer izmenjujejo različni stili, a v splošnem bi mu lahko dodelili italijanski slog. Ob tem je pojasnil, da na tako majhnem območju, kot ga s svojimi 44 hektarji predstavlja država mesto Vatikan in od katerega je kar 22 hektarov vrtov ter vse to v centru tako velikega mesta, kakršen je Rim, vatikanski vrtovi spominjajo na zelo veliko italijansko teraso z vrtom in razgledom. Vrtovi, nadaljuje Scaccioni, pa imajo seveda tudi francoski stil, ki ga označujejo čudovite cvetljice, porajajoče se v usklajenih barvnih odtenkih. V nadaljevanju je Scaccioni posebej izpostavil drevored iz dreves japonske češnje, ki jih je leta 2003 ob rojstvu novega japonskega mesta dobil v dar Janez Pavel II. To mesto je bilo krščanski navdih in tako je na poseben način želelo biti blizu svetemu očetu. Omenjenega drevoreda se je tako prijel slogan: spreobrnjeni v krščanstvo. Na vprašanje, kateri od dosedanjih papežev je bil nekako najbolj povezan z vatikanskimi vrtovi, Scaccioni odgovarja, da so skozi stoletja mnogi papeži v vrtovih našli pomemben prostor za sprehode in počitek. V sedanjem času pa se seveda najbolj spominjamo Pija XI., ki je obnovil in zasnoval celoten Vatikan ter vrtovom namenil resnično veliko svoje energije in pozornosti in se tudi osebno zavzel pri njihovem strukturiranju. Prav tako sta veliko pozornost vatikanskim vrtovom namenjala tudi Pij XII in Janez XXIII ter seveda sedanji papež Benedikt XVI., ki vrtove redno obiskuje, kakor je to počel še v času, ko je bil kardinal.