Madžarski škof in mučenec Zoltan Lajos Meszleny bo 31. oktobra razglašen za blaženega

VATIKAN (sreda, 28. oktober 2009, RV) – Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov nadškof Agnelo Amato, bo v soboto, 31. oktobra, na Madžarskem za blaženega razglasil škofa in mučenca Zoltana Lajosa Meszlenya. V pogovoru za naš radio je nadškof Amato najprej podal kratek življenjepis novega blaženega in dejal, da se je rodil leta 1892 v trdni krščanski družini. Filozofske in bogoslovne študije je končal v Rimu na papeški univerzi Gregoriani, kjer je dosegel doktorat iz filozofije in teologije. Leta 1937 je prejel škofovsko posvečenje kot pomožni škof v Esztergomu, kjer se je z veliko gorečnostjo posvetil pastoralnemu in kulturnemu delu. Ko so po drugi svetovni vojni komunisti na Madžarskem prevzeli oblast, so takoj začeli pritiskati na Katoliško cerkev. Pritiski so kmalu prešli v nestrpnost in nasilno ter krvavo preganjanje. Najbolj očitno dejanje nasilja je bila aretacija in zapor madžarskega primasa nadškofa Jozsefa Mindszentya. Najgloblji razlog preganjanja je bilo sovraštvo do vere, do Boga in Cerkve. Razlog je preprosto ta, da tema zla ne prenese in ne sprejema luči dobrega, je dejal nadškof Amato.

Mučeniška pot Zoltana Meszlenya se je začela leta 1950, ko so kanoniki v katedrali v Esztergomu proti volji madžarske vlade izvolili pomožnega škofa Meszlenya za novega kapitularnega vikarja. Škof Meszley se je dobro zavedal tveganja ob izvolitvi, a je službo sprejel. Že čez deset dni so oblasti škofa aretirale in ga brez sodnega procesa zaprle in nato odpeljale v koncentracijsko taborišče v kraju Kistarcsa, blizu Budimpešte. Toda tudi tam je takoj končal v samici. Osem mesecev je preživel v lakoti, na mrazu, prisilnem delu čez zimo, sredi nasilja in mučenja. Ko so ga krvniki postavili pred dilemo ali zvestoba ali izdaja, se je božji služabnik odločil za zvestobo evangeliju. Do smrti, 4. marca 1951, je doživljal sprevrženost dogodkov, zaupajoč v Božje usmiljenje in previdnost. Vse je prenašal z ljubeznijo. Ubile so ga nečloveške razmere v ječi. Razlog njegovega mučenitšva je bilo sovraštvo do vere, sovraštvo krvnikov do Jezusa, evangelija in Cerkve. To je skrivnost zla, ki vedno seje smrt, rušenje in nepopisno bolečino, je dejal nadškof Amato.

Ko so ljudje zvedeli za škofovo smrt, so tisti, ki so ga bolj poznali, v vsem dogajanju prepoznali pečat mučeništva. Režim je na vse načine oviral preiskovanje in stvaren pogled v potek dogodkov. Ker pa laž na dolgi rok ne zmaga nad resnico, je po padcu komunizma resnica prišla na dan s pomočjo nmogih prič in dokumentov. Sporočilo novega blaženega, je dejal nadškof Amato, je, da je Cerkev tudi danes Cerkev mučencev, to je močnih in pogumnih pričevalcev za evangelij. Krščanski mučenec ima namreč zelo natačno oznako. Je ubit, ne ubija. Je ubit iz sovraštva do Jezusa in njegovega Evangelija življenja in resnice. Toda njegov odgovor ni sovraštvo, ampak ljubezen, ni maščevanje, ampak odpuščanje, ni zamera, ampak molitev za preganjalce in krvnike. Škof Meszleny nam danes zapušča to veliko življenjsko sporočilo, je zaključil nadškof Amato svoj pogovor o novem blaženem.