Benedikt XVI. sprejel predstavnike Papeškega bibličnega instituta in izpostavil pomen upoštevanja vere pri razlagi Svetega pisma

VATIKAN (ponedeljek, 26. oktober 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes srečal s študenti, predavatelji in vodstvom Papeškega bibličnega inštituta in v nagovoru izpostavil, da brez upoštevanja vere Katoliške cerkve pri razlaganju bibličnih besedil Sveto pismo ostane le zaprta knjiga.

Papeški biblični inštitut letos obhaja stoto obletnico svojega obstoja. 7. maja 1909 ga je v Rimu ustanovil takratni papež Pij X., z namenom, da bi v Rimu obstajala ustanova namenjena izključno proučevanju Svetega pisma. Vodenje je papež zaupal Družbi Jezusovi, ki inštitut še vedno vodi.

Kot je danes dejal Benedikt XVI., je v teh stotih leti zanimanje za Sveto pismo nedvomno naraslo, predvsem zahvaljujoč dogmatični konstituciji o Božjem razodetju (Dei Verbum), ki je poudarila pomen Božje besede v življenju in poslanstvu Katoliške cerkve. Ta koncilski dokument je spodbudil duhovno in pastoralno obnovo krščanskih skupnosti in dal pozitiven prispevek na področju oznanjevanja, katehez, študija teologije in ekumenskega dialoga. K tej obnovi je dal velik prispevek tudi Biblični inštitut s svojim znanstvenim raziskovanjem Svetega pisma, predavanji in izobraževanjem ter knjižnimi izdajami, je izpostavil papež in dodal, da je v tem času inštitut izobrazil več kot sedem tisoč profesorjev in strokovnjakov.

Sveti oče je tudi povedal, da koncilska dogmatična konstitucija o Božjem razodetju prav tako izpostavlja upravičenost in potrebo po zgodovinsko-kritični metodi na področju razlaganja Svetega pisma. Dokument hkrati vztraja pri ohranjanju teološkega značaja razlag Svetega pisma ozirima eksegez, ter kaže na osrednje pomembne točke teološke metode pri interpretaciji svetopisemskih besedil. Po papeževih besedah je temeljna predpostavka, na kateri stoji teološko razumevanje Svetega pisma, enotnost svetih spisov. Dogmatična konstitucija namreč kaže onkraj golih metodoloških določil. Sveto pismo je enotno besedilo, ki ga je skozi zgodovino prenašalo in izročalo eno samo Božje ljudstvo. Zato branje Svetega pisma kot enotne knjige pomeni branje na način kot ga pozna Cerkev, ki je življenjski prostor Svetega pisma, pomeni oprijeti se vere Cerkve kot pravega ključa za interpretacijo Svetega pisma. Če eksegeza hoče biti tudi teologija, mora priznati, da brez upoštevanja vere Katoliške cerkve Sveto pismo ostane le zaprta knjiga, je izpostavil Benedikt XVI. in nato še poudaril, da pri interpretaciji svetopisemskih besedil pripada odločilna vloga Cerkvi in njenemu učiteljstvu. Kajti le Cerkvi je zaupano uradno in pravilno razlaganje zapisane Božje besede, Cerkvi, ki uveljavlja svojo avtoriteto v imenu Jezusa Kristusa.