Nadškof Zygmund Zimowski o etiki in duhovnosti v zdravstvu

VATIKAN (petek, 23. oktober 2009, RV) – V Vatikanu je ta teden potekal seminar o etiki in duhovnosti v zdravstvu na začetku katerega je zbrane udeležence nagovoril predsednik Papeškega sveta za pastoracijo zdravstvenih delavcev nadškof Zygmund Zimowski. Kot je dejal, sta etika in duhovnost temeljni lastnosti človeka, po katerih se le ta razlikuje od ostalih ustvarjenih bitij, etika in duhovnost pa sta tudi stvarnosti, ki ljudi povezujeta v eno samo človeško družino. Nadškof Zimowski je spomnil na opredelitev etike in duhovnosti pri papežu Pavlu VI. v okrožnici Svoji Cerkvi (Ecclesiam Suam). Kot je zapisal Pavel VI., etika opredeljuje človekovo pravilno in pravično delovanje, posameznika usmerja k uresničevanju dobrega, postavlja pogoje, možnosti in merila ter sredstva in načine za uresničitev dobrega cilja. Duhovnost pa je drugačne narave in jo človek živi na drugi ravni. Duhovnost namreč pomeni življenje v Duhu. Skupaj z etiko jo človek živi na obzorju smisla in presežnosti, na konkretni ravni pa se etika in duhovnost kažeta kot zahteva in izkušnja in ne toliko kot teoretični pristop k življenju. In zato po nadškofovih besedah Katoliška cerkev k človeku pristopa kot bitju, ki je pot Cerkve. Predsednik papeškega sveta je v nadaljevanju spregovoril tudi o področju zdravstva, trpljenja in bolezni, rekoč, da uradna znanstvena medicina pušča odprta mnoga vprašanja. Papež Janez Pavel II. je zapisal, da sta bolezen in trpljenje pojava, ki zastavljata vprašanja onkraj dometa medicine, vprašanja, ki se dotikajo bistva človekovega bivanja na tem svetu. Nadškof Zimowski je izpostavil, da Cerkev nenehno poziva, naj zdravstveni delavci svoje delo opravljajo v skladu z etičnimi normami, ki temeljijo na spoštovanju dostojanstva človeške osebe in bolnikovih pravic. Tako bolniki kot zaposleni v zdravstvu so poklicani k delovanju, ki je v skladu z etičnimi merili in duhovno držo, je zatrdil nadškof Zimowski. Tako kakor se bolezen dotakne celotne bolnikove osebnosti, se bolnikovega telesa, duševnosti in duhovnosti, pa tudi družbenega življenja, dotakne vsak poseg zdravstvenih delavcev. Bolnik je prav tako poklican, da z zaupanjem sodeluje z zdravstvenimi delavci ter osmisli svoje trpljenje in svojo krhkost. Vsi zaposleni v zdravstvu pa bi se po nadškofovih besedah morali zavedati, da so sejalci zaupanja in upanja v bolnikih. Njihovi posegi in pobude namrerč sodijo v tisto kategorijo človeškega delovanja, ki jo je papež Benedikt XVI. imenoval »upanje na delu«, prav tako pa so poklicani biti odsev neskončnega Stvarnikovega obličja, ki ostane na bolnikovem obličju, saj je človek ustvarjen po Božji podobi. Celostno in zahtevno poslanstvo tako zdravstvenih delavcev kot bolnikov se uresničuje na etični, duhovni in znanstveni ravni, je zaključil nadškof Zimowski.