Sinodalni očetje danes za zaprtimi vrati razpravljali o amandmajih k zaključnim predlogom

VATIKAN (sreda, 21. oktober 2009, RV) – Sinodalni očetje, zbrani na zasedanju posebne škofovske sinode v Vatikanu, so danes za zaprtimi vrati razpravljali o amandmajih k zaključnim predlogom, ki so bili v sinodalni dvorani predstavljeni včeraj, popoldne pa so besedilo pregledali glavni poročevalec škofovske sinode kardinal Peter Turkson, posebni tajniki sinode in drugi poročevalci.

Kaldejski škof Yussef Ibrahim Sarraf o Egiptu

Medtem je kaldejski škof monsinjor Yussef Ibrahim Sarraf iz Kaira opozoril, da Vzhodne cerkve in Cerkve severne Afrike ne smejo postati spomeniki krščanske arheologije, hkrati pa je izrazil upanje, da se bo evangelizacija v Egiptu pogumno nadaljevala. Kasneje je monsinjor Sarraf v pogovoru za naš radio pojasnil, da se je evangelizacija zaradi antropoloških in zgodovinskih razlogov ustavila nekje v okolici Nubije, kar je danes po njegovih besedah treba spremeniti. Moramo biti misijonarji, to je iti oznanjevat. To je naročilo, ki smo ga prejeli od Gospoda. Dejal nam je, naj pojdemo evangelizirat ves svet, ne le eno pokrajino, temveč ves svet, je dejal Sarraf in dodal, da to delo zahteva veliko poguma, predvsem pa darove Svetega Duha, saj, kot je dejal, niso ljudje tisti, ki govorijo, temveč je Bog ta, ki pri oznanjevanju Jezusa Kristusa govori preko človeka.

Katoliška cerkev je v Egiptu v manjšini, saj šteje nekje od 200.000 do 250.000 vernikov, ki pripadajo šestim različnim obredom. Katoliška cerkev v tej državi vodi 166 šol, ki so zelo spoštovane, nekaj bolnišnic in zdravstvenih domov. Kot je pojasnil monsinjor Sarraf, so katoličani v Egiptu cenjena skupnost, saj si prizadevajo za dialog z vsemi.

Burundski škof Joachim Ntahondereye izpostavil pomen povezovanja Cerkve na ozemlju Velikih jezer

Sinodalni očetje so na včerajšnjem zasedanju med drugim pozvali k miru na ozemlju Velikih jezer, kjer že leta divjajo vojne. Ne ubijaj je zapoved, ki je vpisana v človekovo srce, govorico orožja pa mora zamenjati govorica dialoga, so poudarili sinodalni očetje v pismu, ki so ga poslali predsednikom škofovskih konferenc na tem območju. Ozemlje Velikih jezer namreč obsega države Ruando, Burundi, Ugando, del Demokratične republike Kongo, Tanzanije in Kenije, lokalne vojne v zadnjih desetletjih na tem afriškem območju pa so prispevale k skrajni revščini.

Za naš radio je spregovoril burundski škof Joachim Ntahondereye, ki je včeraj škofovski sinodi predlagal sklic mednarodne konference o miru in spravi na ozemlju Velikih jezer. Kot je dejal za naš radio, bi se naj srečale škofovske konference tega območja in oblikovale partnerstvo, namenjeno spodbujanju miru, kot so to storili v Ameriki. Storiti moramo vse, kar je mogoče, najprej tudi klicati na pomoč, je povedal burundski škof. Po njegovih besedah je vsaka država zase že naredila mnogo, sedaj pa je pomembno, da se med seboj povežejo, si izmenjajo informacije in oblikujejo program za nadaljnje skupno delo. Na ozemlju Velikih jezer prihaja stalno do nasilja, konfliktov, vojn in posledično do vedno večje revščine, osirotelih otrok, otrok vojakov ter velikih psihičnih in fizičnih težav. Cerkev si mnogo prizadeva tako na lokalni kot regionalni ravni, med seboj se povezujejo tudi posamezne škofovske konference, a kot je dejal škof Ntahondereya, se tudi Cerkev mora še bolj poenotiti, še posebej na področju boja proti revščini