2009-10-19 10:15:14

Trideset let od okrožnice Človekov Odrešenik (Redemptor hominis)


RIM (nedelja, 18. oktober 2009, RV) – Pred tridesetimi leti je papež Janez Pavel II. napisal svojo prvo okrožnico z naslovom Človekov Odrešenik (Redemptor hominis, 1979) in v njej Cerkev postavil v službo človeka, da bi mu podarila milost celovitega odrešenja: odrešenje Kristusa, edinega Odrešenika človeka in zgodovine. Papeški inštitut Janeza Pavla II., ki se posveča področju zakona in družine, je v okviru tridesete obletnice pripravil dvodnevni kongres, ki se je včeraj zaključil na papeški lateranski univerzi in katerega namen je bil osvetliti glavne smernice papeškega dokumenta ter opredeliti njegovo aktualnost, z ozirom na človekovo identiteto, ki se razkrije ob srečanju s Kristusom kot Osebo. Iz kristocentrične antropologije, ki izhaja iz ljubezni in je poklicana k služenju, lahko izvira taka kultura življenja, ki je v službi nove evangelizacije, za kar si tudi prizadeva inštitut Janeza Pavla II.

Za naš radio pa je spregovoril nadškof v Bologni kardinal Carlo Caffarra in dejal, da nam okrožnica Človekov Odrešenik sporoča, da človek samega sebe ne bo spoznal, dokler ne bo doživel žive izkušnje ljubezni. Aktualnost tega sporočila se po Caffarrijevih besedah najbolj jasno vidi takrat, ko se človek znajde v neki situaciji, v kateri mora priznati, da sam iz nje ne zna priti in v kateri sam sebe več ne prepoznava. Edini način, da človek odkrije, kdo je in kje je pot, je spoznanje, da sam ni nek predmet, ki ga določajo drugi, saj obstaja nekdo, ki ga ljubi. Ljubezen je torej pot, na kateri posameznik spozna samega sebe. In kaj konkretno pomeni pričevati o ljubezni? Kot je zatrdil kardinal Caffarra, je pomembno, da oseba, ki stoji pred nami, začuti, da je ljubljena, da ji želim dobro, ker jo Kristus ljubi. V tem trenutku, oseba začuti, da je njeno življenje pomembno, da je vredna in dragocena. Samo ko se sreča z dejanjem ljubezni, ki se je kot Kristusovo darovanje samega sebe sklonila k človeku, ima oseba pravo merilo same sebe, je dejal kardinal Caffarra.







All the contents on this site are copyrighted ©.