Nadškof Gianfranco Ravasi o kulturnem in duhovnem bogastvu afriške celine

VATIKAN (torek, 13. oktober 2009, RV) – Na zasedanju škofovske sinode za Afriko je včeraj govoril tudi predsednik Papeškega sveta za kulturo nadškof Gianfranco Ravasi in Afričane pozval, naj se obvarujejo pred sekularizacijo in globalizacijo ter zaščitijo svojo paleto kulturnega in duhovnega bogastva.
Dejal je, da kljub temu, da je tradicionalno simbol afriške celine črna barva, Afrika zaradi svoje kulturne in verske raznolikosti v resnici predstavlja mavrico. Za lažjo predstavo te barvitosti je nadškof navedel, da je samo v Kamerunu bilo zabeleženih okrog 250 različnih narečji. Ravasi je Afriko označil kot paleto kulturnega in duhovnega bogastva, ki ga sestavljajo ljudski in družinski običaji, simboli in verski obredi, ustna izročila in folklora.
V zvezi s tem je nadškof posebej izpostavil tri stvari. Kot prvo je izrazil upanje, da bi škofovska sinoda spodbudila Afriko, da zaščiti svojo kulturno in duhovno identiteto ter ne podleže negativnim vplivom sekularizacije in globalizacije. Po drugi strani pa, je nadaljeval nadškof Ravasi, Afrika mora dihati pozitivne vrednote moderne svetovne skupnosti in si na podlagi njihovih izkušenj pridobiti znanja za nasprotovanje nacionalizmu, etnični integralnosti, plemenskim razlikam in verskemu fundamentalizmu. Kot drugo je nadškof predlagal, da bi sinoda spodbudila dialog s severnim in zahodnim svetom, da ne bi osnovali partnerstva le na področju izmenjave materialnih surovin, pač pa bi dali poudarek tudi na vrednote in na oblikovanje prostora za razumevanje in skupnost, ne pa za kolonizacijo ali nasprotno vzajemno zavrnitev. To je tisto, kar se je zgodilo v prvih stoletjih krščanstva z neprecenljivim darom Cerkvi in zahodni kulturi. Nazadnje se je nadškof Ravasi osredotočil še na kulturno vraščanje v Afriki. Navedel je Janeza Pavla II, ki je dejal, da bo inkulturalizacija resnični odsev utelešene Božje besede, ki se rodi in oblikuje iz svoje lastne krščanske tradicije ter odseva krščansko življenje, praznovanje in miselnost. Nanašajoč se na to nadškof pravi, da pri tem lahko pomembno funkcijo opravi mreža katoliških kulturnih centrov, ki so razširjeni širom po Afriki in delujejo v različnih oblikah in na različnih ravneh, včasih na univerzitetni ravni, drugič pa na bolj ljudski in župnijski ravni.