Četrti dan škofovske sinode za Afriko v znamenju nasilja v Demokratični republiki Kongo in teorije spolov

VATIKAN (četrtek, 8. oktober 2009, RV) – Četrti dan zasedanja druge posebne škofovske sinode za Afriko, ki v Vatikanu poteka na temo Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru, je bil posvečen predvsem teoriji spolov, delu komisij za pravičnost in mir in nevarnostim, ki jih predstavljajo neobinkoštne skupine. Sinodalni očetje so danes volili člane komisije za zaključno sporočilo, ob koncu šestega generalnega zborovanja pa so sinodalni očetje v pismu pozvali k miru v Demokratični republiki Kongo. V sinodalni dvorani tako Afrika še naprej pripoveduje zgodbe, zgodbe o svojih težavah, pa tudi zgodbe o svojih upanjih in svojih odnosih z zahodnim svetom. Ti odnosi so, kot je slišati, pogosto težavni, saj Afriki velikokrat vsiljujejo tisto, kar ji ne pripada. Tako velja tudi za teorijo spolov, ki zanika Božji načrt ter biološki spol ločuje od moške oziroma ženske identitete. Na ta način, kot menijo sinodalni očetje, prihaja do razkrajanja smisla družine in sprejemanja zakonov, ki podpirajo splav in kontracepcijska sredstva.

Trpljenje v Demokratični republiki Kongo

Ob koncu šestega generalnega zasedanja so v sinodalni dvorani prebrali pismo skupine sinodalnih očetov, ki so izrazili solidarnost do trpečih v Demokratični republiki Kongo, kjer so kristjani pogosto žrtve nasilja. Kot je v pogovoru za naš radio dejal kongovski škof Fridolin Ambongo Besungu, prebivalci Konga zadnjih deset, petnajst let zelo trpijo, zato od sinode pričakujejo, da bodo predstavniki Cerkve v Afriki glasno spregovorili o težavah, ki pestijo Afričane, še posebej prebivalce Konga, Ruande in Burundija. Tudi Cerkev v Demokratični republiki Kongo po Besunguvih besedah zelo trpi, saj ima pogosto občutek, da je neslišana. Govorimo, a naš glas nima vpliva, je še dejal škof. V razpravah o delovanju komisij za pravičnost in mir so sinodalni očetje izpostavili potrebo po okrepitvi vezi teh komisij s škofovskimi konferencami, saj menijo, da bi se na ta način lahko izognili politični instrumentalizaciji. Razpravljalci so se tudi strinjali, da je mlade treba zaščititi pred nevarnostmi, ki jih lahko povzroči njihovo članstvo v neobinkoštnih skupnostih. To je po njihovem prepričanju predvsem naloga posameznih župnij, ki morajo postati zatočišče mladih in njihov branik pred sektami.

Problem korupcije na afriških tleh, teorija spolov, vloga otrok kot graditeljev miru ter pomen sporočil Cerkve za pospeševanje sprave na črni celini
 Včeraj popoldne pa so sinodalni očetje govorili predvsem o korupciji na afriških tleh, o teoriji spolov, vlogi otrok kot graditeljev miru ter o pomenu sporočil Cerkve za pospeševanje sprave na črni celini. Sinodalni očetje so ostro obsodili korupcijo, veliko težavo afriške celine, s katero so pogosto povezani tudi politiki katoličani. To dejstvo po njihovem prepričanju poziva k izobraževanju in vzgajanju politikov v luči družbenega nauka Cerkve. Otroke so sinodalni očetje opredelili kot obrtnike miru, saj so v več primerih prav oni tisti, ki starše poučujejo, da je nasilje v družini nesprejemljivo in nedopustno. Zbrani v sinodalni dvorani so se tudi strinjali, da mora Cerkev uporabiti vsa komunikacijska sredstva, ki so ji na voljo, da bi njena sporočila dosegla čim več ljudi.