Spomin smrti sv. Frančiška

RIM (sobota, 3. oktober 2009, RV) – Cerkev jutri obhaja praznik sv. Frančiška Asiškega. Dan pred njegovim srečanjem s sestro smrtjo, frančiškofi bratje in sestre že od vsega začetka obhajajo spomin smrti sv. Frančiška, imenovan Transitus, torej prehod iz tega življenja v onstranstvo.

Ob sončnem zahodu, dne 3. oktobra 1226, je na zeleni ravnini pod mestom Assisijem umiral človek, ki je v pesmi izražal popolno veselje, da se bo kmalu za večno srečal z Gospodom. Njegovo življenje je bila čuječa delavnost, pobožni dar ljubezni za brate, nenehno iskanje ubogega in križanega Kristusa v veri, v poslušanju Božje besede in v vztrajni molitvi. Spodbujeni od Frančiškovih besed, ko je umiral: "Jaz sem svoje izpolnil. Naj vas pouči Kristus, kar morate narediti vi!", premislimo naš krščanski in redovni poklic, da bi svoje dolžnosti uresničevali z večjo velikodušnostjo.

Nebeški Oče, znamenja trpljenja svojega Sina si vtisnil v telo svetega očeta Frančiška, da bi nam srca vnemal z ognjem svoje ljubezni. Naj prosi za nas, da bomo v smrti podobni tvojemu Sinu in z njim deležni vstajenja. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu tvojemu Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

BERILO O SMRTI SV. FRANČIŠKA IZ SPISOV SV. BONAVENTURA

Ko se je bližala ura njegove smrti, je poklical k sebi vse brate, ki so bili takrat pri Porciunkuli, da bi jim dal besede spodbude ob svoji bližnji smrti. Z resnično očetovsko ljubeznijo jih je opominjal, naj ljubijo Boga. Dolgo je govoril o potrpežljivosti, o uboštvu in o zvestobi do svete katoliške Cerkve. Pred vsemi drugimi stvarmi je dajal prednost svetemu evangeliju. Nad brati, ki so sedeli okoli njega, je stegnil roke v obliki križa, in v moči in imenu Križanega, je blagoslovil vse navzoče in odsotne brate. Še več, dodal je: "Sinovi, bodite močni in vztrajajte v Gospodovem strahu. Ker se približujejo skušnjave in preizkušnje, naj bodo veseli tisti, ki vztrajajo v teh stvareh, ki so jih začeli živeti. Bližam se Bogu. Njegovi milosti priporočam vse vas." Ko je končal s tem milim opominjevanjem, si je dal, predragi Božji mož, prinesti evangeljsko knjigo in je prosil, naj berejo odlomek svetega Janeza: "Pred velikonočnim praznikom je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu. Ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jim je izkazal ljubezen do konca" (Jn 13,1).

Potem je, kolikor je mogel na glas molil besede psalma:

      Na vso moč vpijem h Gospodu,
            na vso moč prosim Gospoda za milost.
      Pred njim izlivam svojo tožbo,
            pred njim sporočam svojo stisko.
      Ko mi dih zastaja,
            ti poznaš mojo stezo.
      Na poti, ki po njej hodim,
            so mi skrivaj nastavili zanko.
      Ozri se na desno in glej,
            nikogar ni, ki bi se zmenil zame.
      Ni več pribežališča zame,
            nihče ne sprašuje po meni.
      K tebi vpijem, o Gospod;
            pravim: "Ti si moje zatočišče, moj delež v deželi živih."
      Prisluhni mojemu vpitju,
            ker sem silno beden.
      Reši me pred preganjalci,
            ker so močnejši od mene.
      Izpelji me iz ječe,
            da se bom zahvaljeval tvojemu imenu.
      Pravični me bodo obdajali,
            ker mi boš skazal dobroto.
                                                       (Psalm 141)

Ta psalm je prepeval sveti Frančišek vse do besed: "Mene čakajo pravični, da mi povrneš." Končno, ko so se v njem dopolnile vse skrivnosti, se je njegova presveta duša ločila od telesa in je bila sprejeta v neskončnost Božje ljubezni.

Serafinski oče, sveti Frančišek. Ob sončnem zahodu, ob uri tvojega prehoda iz tega zemeljskega življenja v nebeško, obdan od tvojih jokajočih sinov, si ti, patriarh ubogih, z ugaslimi očmi, ne zaradi svoje starosti, ampak zaradi premnogih solz, razširil svoje roke v obliki križa in si s posebno ljubeznijo blagoslovil, kot oče Jakob, vse navzoče brate. Sedaj te prosimo: s svojo očetovsko dobroto hiti na pomoč tudi nam, ki se spominjamo tvoje smrti, in prosi za nas istega Gospoda Jezusa Kristusa za milost blagoslova. Kristus je pokazal v tebi skrivnostno moč križa. On živi in kraljuje z Bogom Očetom in Svetim Duhom, vekomaj.
Amen.

Pripravil: gvardijan generalne hiše Reda manjših bratov v Rimu p. Robert Bahčič